V 79. letu je umrl Jožko Pirc, duhovnik, teolog in dolgoletni povezovalec med rodno Idrijo in slovensko skupnostjo v Rimu.
Objavljeno: torek, 12. maj 2026 ob 13:30 | besedilo: spletno uredništvo | fotografije: arhiv IN / posodobljeno v sredo, 13. maja, ob 11:36
Jožko Pirc se je rodil 28. marca 1948 v Idriji v sedemčlanski družini očetu Janku in materi Mariji, roj. Rejec. Osnovno šolo in gimnazijo je obiskoval v Idriji, kjer je leta 1966 maturiral, nato pa se odločil za študij bogoslovja na Teološki fakulteti v Ljubljani. V duhovnika je bil posvečen 29. junija 1972 v Idriji.
Po mašniškem posvečenju je eno leto deloval kot nedeljski kaplan v Knežaku, med letoma 1973 in 1976 pa kot kaplan v Kopru. Nato ga je pot vodila v Rim, kjer je na Lateranski univerzi študiral fundamentalno teologijo in leta 1982 doktoriral z disertacijo Aleš Ušeničnik in znamenja časov – Katoliško gibanje na Slovenskem od konca 19. stoletja do sredine 20. stoletja.
Po vrnitvi v domovino je med letoma 1982 in 1984 v Kopru vodil pastoralni urad. Ob tem je obnovil Pastoralno gradivo kot prilogo škofijskih sporočil in objavil članek Prenova našega škofijskega pastoralnega sveta. Leta 1984 se je znova vrnil v Rim, kjer je dolga leta deloval kot vicerektor in rektor Papeškega slovenskega zavoda Slovenik ter kot profesor ekleziologije na papeški univerzi Urbaniana. Tam se je srečeval s študenti z vsega sveta in pustil pomemben pečat med slovenskimi duhovniki in bogoslovci v tujini. Objavljal je tudi strokovna in teološka besedila. V priročniku Teologia laici je prispeval študijo O čudežih, v zborniku 20 let po koncilu pa razpravo Zorenje za koncil – Aleš Ušeničnik in njegov čas (Ljubljana, 1984). Po zaključku profesorske poti je dve leti živel v skupnosti duhovnikov Marijinega dela v Loppianu pri Firencah, od leta 2016 pa je deloval kot župnik v Bertokih. Na vseh področjih svojega delovanja je zvesto sledil sporočilu svojega novomašnega gesla: »Ko je našel dragoceni biser, je prodal vse in ga kupil.« Kljub dolgoletnemu življenju v tujini je ohranjal močne vezi z rodno Idrijo. Med poletnimi počitnicami, prazniki in družinskimi srečanji se je vedno rad vračal med domače ljudi, prijatelje in znance ter po potrebi pomagal tudi v idrijski župniji.

Leta 1972 je v novozgrajeni cerkvi sv. Jožefa Delavca v Idriji daroval novo mašo. Natanko petdeset let pozneje, julija 2022, je v isti cerkvi skupaj z duhovniki rojaki, sorodniki in verniki obeležil zlato mašo oziroma 50-letnico duhovniškega posvečenja.
Dan po zlati maši, 11. julija je obiskal TV studio Idrijskih novic. Z zlatomašnikom se je takrat pogovarjal urednik Damijan Bogataj.
Pogreb spoštovanega pokojnika bo v Idriji, v petek, 15. maja. Prvi del pogrebne slovesnosti bo ob 15. uri in 30 minut potekal cerkvi sv. Jožefa Delavca, drugi del pa na mestnem pokopališču. Pogrebno slovesnost bo vodil koprski škof Peter Štumpf.







Obiskovalcev skupaj : 718955
Prikazov skupaj : 1987166
Trenutno : 49

