V 79. letu je umrl Jožko Pirc, duhovnik, teolog in dolgoletni povezovalec med rodno Idrijo in slovensko skupnostjo v Rimu.
Objavljeno: torek, 12. maj 2026 ob 13:30 | besedilo: spletno uredništvo | fotografije: arhiv IN
Jožko Pirc se je rodil 28. marca 1948 v Idriji v sedemčlanski družini očetu Janku in materi Mariji, roj. Rejec. Osnovno šolo in gimnazijo je obiskoval v Idriji, kjer je leta 1966 maturiral, nato pa se odločil za študij bogoslovja na Teološki fakulteti v Ljubljani. V duhovnika je bil posvečen 29. junija 1972 v Idriji.
Po mašniškem posvečenju je eno leto deloval kot nedeljski kaplan v Knežaku, med letoma 1973 in 1976 pa kot kaplan v Kopru. Nato ga je pot vodila v Rim, kjer je na Lateranski univerzi študiral fundamentalno teologijo in leta 1982 doktoriral z disertacijo Aleš Ušeničnik in znamenja časov – Katoliško gibanje na Slovenskem od konca 19. stoletja do sredine 20. stoletja.
Po vrnitvi v domovino je med letoma 1982 in 1984 v Kopru vodil pastoralni urad. Ob tem je obnovil Pastoralno gradivo kot prilogo škofijskih sporočil in objavil članek Prenova našega škofijskega pastoralnega sveta. Leta 1984 se je znova vrnil v Rim, kjer je dolga leta deloval kot vicerektor in rektor Papeškega slovenskega zavoda Slovenik ter kot profesor ekleziologije na papeški univerzi Urbaniana. Tam se je srečeval s študenti z vsega sveta in pustil pomemben pečat med slovenskimi duhovniki in bogoslovci v tujini. Objavljal je tudi strokovna in teološka besedila. V priročniku Teologia laici je prispeval študijo O čudežih, v zborniku 20 let po koncilu pa razpravo Zorenje za koncil – Aleš Ušeničnik in njegov čas (Ljubljana, 1984). Po zaključku profesorske poti je dve leti živel v skupnosti duhovnikov Marijinega dela v Loppianu pri Firencah, od leta 2016 pa je deloval kot župnik v Bertokih. Na vseh področjih svojega delovanja je zvesto sledil sporočilu svojega novomašnega gesla: »Ko je našel dragoceni biser, je prodal vse in ga kupil.« Kljub dolgoletnemu življenju v tujini je ohranjal močne vezi z rodno Idrijo. Med poletnimi počitnicami, prazniki in družinskimi srečanji se je vedno rad vračal med domače ljudi, prijatelje in znance ter po potrebi pomagal tudi v idrijski župniji.

Leta 1972 je v novozgrajeni cerkvi sv. Jožefa Delavca v Idriji daroval novo mašo. Natanko petdeset let pozneje, julija 2022, je v isti cerkvi skupaj z duhovniki rojaki, sorodniki in verniki obeležil zlato mašo oziroma 50-letnico duhovniškega posvečenja.
Dan po zlati maši, 11. julija je obiskal TV studio Idrijskih novic. Z zlatomašnikom se je takrat pogovarjal urednik Damijan Bogataj.
Pogreb spoštovanega pokojnika bo v Idriji, predvidoma v petek, 15. maja. Prvi del pogrebne slovesnosti bo potekal cerkvi sv. Jožefa Delavca, drugi del pa na mestnem pokopališču. Ura pogreba bo objavljena naknadno.






Obiskovalcev skupaj : 495734
Prikazov skupaj : 1424407
Trenutno : 82

