Kaj bi se zgodilo, če bi nekega dne ljudje začeli izgubljati vid – eden za drugim? Kaj bi ostalo, ko ne bi mogli več videti sveta okoli sebe, pravil, drugih ljudi in morda niti samih sebe? Idrijska gledališka družina gledalce to jesen vabi v svet, kjer slepota ni le izguba vida, ampak postane preizkušnja človečnosti.
Objavljeno: petek, 2 oktober 2026, 13:07 | besedilo: spletno uredništvo | fotografije: Ožbe Rupnik, arhiv IN
Nova predstava, ki nastaja po motivih romana Esej o slepoti portugalskega Nobelovega nagrajenca Joséja Saramaga, bo nekaj posebnega že zaradi prostora, v katerem bo zaživela. Gledalci ne bodo sedeli v običajni gledališki dvorani, temveč bodo vstopili v Galerijo Svete Barbare v Idriji, v galerijski del kripte – v podzemni prostor, ki s svojo atmosfero še dodatno poudari občutek zaprtosti, negotovosti in apokaliptičnega sveta. Režijo podpisuje Ana Kržišnik Blažica, ki se je projekta lotila na pobudo igralke Metke Pavšič. Za režiserko je bila to nova in zahtevna izkušnja, za gledališko družino pa velik ustvarjalni eksperiment. Pomemben del gledališke izkušnje bo tudi elektronska glasba, prilagojena posameznim situacijam v predstavi.
Kako zgodbo o slepoti prenesti na oder? Kako režirati prizore, ki jih ni mogoče videti? In kako je ustvarjati z velikim ansamblom v tako posebnem prostoru? O nastajanju predstave, režijskih izzivih, sodelovanju z Metko Pavšič ter glasbi, prostoru in ustvarjalnem procesu v tokratni kulturni oddaji, ki jo vodi Damijan Bogataj, spregovori režiserka Ana Kržišnik Blažica.
