Na današnji, 23 julij, daljnega leta 1754 je v Idrijo, kot prvi rudniški zdravnik prispel Joannes Antonius Scopoli in tukaj delal do leta 1769. Na kratko osvežimo spomin na znamenitega zdravnika, katerega 300-letnico rojstva smo praznovali lansko leto.
Objavljeno: torek, 23. julij 2024 ob 11:34 | besedilo: Jože Bavcon in Blanka Ravnjak | fotografije: arhiv IN
Rodil se je 3. junija 1723, po nekaterih podatkih pa 13. junija, v mestecu Cavalese na Južnem Tirolskem. Medicino je študiral v Innsbrucku, leta 1743 je postal doktor medicine. Kot zdravnik je deloval v Cavaleseju, v Trentu in Benetkah. Na Dunaju je leta 1753 opravil izpit iz vsega zdravilstva, za možnost opravljanja zdravniškega poklica v vseh avstrijskih dednih deželah. Pred komisijo pod predsedstvom zdravnika Gerharda van Swietena (1700–1772) je kar šest ur branil svojo disertacijo. Njegovo prvo botanično delo je bila pravzaprav njegova disertacija. Primerjal je rastlinski sistem Josepha Pittona de Tourneforta (1656–1708) s sistemom Carla Linnéja.
Kljub vsem težavam, ki jih navaja v številnih delih, pa je bilo prav njegovo delovanje v Idriji najbolj uspešno in ustvarjalno obdobje v njegovem znanstvenem in publicističnem življenju. Pod vplivom sodobnika švedskega botanika Carla Linnéja se je lotil težavnega raziskovalnega dela s tolikšnim znanjem, vztrajnostjo in uspehom, da lahko imenujemo leto njegovega prihoda v Idrijo kot prelomnico v znanstvenem delovanju na slovenskih tleh. V letih od 1754 do 1769 je prepotoval velik del Kranjske. Proučeval je bolezni in socialno stanje idrijskih rudarjev, opisal merkurializem in druge oblike njihovih poklicnih bolezni. Prav na slovenskih tleh je ustvaril največja dela: Flora Carniolica 1760, De Hydrargyro Idriensis Tentamina Physico Chimico -Medica 1761, Entomologia Carniolica 1763 in Flora Carniolica 1772.
Čeprav je deloval na različnih znanstvenih področjih, pa ni zanemaril niti tistega, kar bi lahko pomagalo navadnim ljudem lažje preživeti. Zato ne preseneča, da se je ukvarjal tudi s pospeševanjem kmetijstva. V Idriji je še kako spoznal tudi pomen lesa torej gozdov. Ugotovil, je kaj pomeni velika poraba lesa, ki ga je idrijski rudnik rabil za energetskega vir in gradbeni material za svoje podzemlje. Scopoli se je ukvarjal tudi z varovanjem gozdov.
Prihod Joannesa Antoniusa Scopolija v Idrijo 23. julija 1954 zanesljivo pomeni preboj naše znanosti, ki si je utrla pot med sodobno evropsko znanost. Scopoli je ime Kranjske ponesel v svet na različnih področjih svojega delovanja, zato je ta mejnik za našo zgodovino znanosti še danes zelo pomemben.
Joannes Antonius Scopoli je imel ordinacijo in stanovanje v poslopju, ki ga Idrijčani imenujejo »Švica«. Stoji na današnji Kosovelovi ulici, na pročelju pa so vzidane spominske plošče. Prav iz te hiše so v daljno Uppsalo na Švedsko potovala pisma, ki si jih je Scopoli izmenjeval z znamenitim utemeljiteljev naravoslovja Carlom Linnejem.
Celoten prispevek bo objavljen v avgustovski številki Idrijskih novic.
Obiskovalcev skupaj : 1129915
Prikazov skupaj : 3557485
Trenutno : 23
