Sklepno dejanje letošnjih Pasolinijevih dnevov v Idriji je bila okrogla miza, ki je v Galerijo Magazin pritegnila veliko udeležencev. Razpravljali so o možnostih in priložnostih, ki jih odpira zgodba o Pier Paolu Pasoliniju, ki je eno leto svojega otroštva preživel v Idriji.
Objavljeno: ponedeljek, 10. marec 2025 ob 11:20 | besedilo: spletno uredništvo | foto: arhiv IN
Moderatorka večera Milanka Trušnovec je prisotne presenetila s podatkom, da doslej veljavno prepričanje o kraju bivanja Pasolinija v Idriji ne drži več. Doslej je veljalo, da je s starši stanoval na podstrešju Mestne hiše. Sama se je poglobila v dokumente Zgodovinskega arhiva v stari šoli in iz popisa prebivalstva leta 1931 ugotovila, da je družina Pasolini stanovala v rudniški upravni zgradbi na območju jaška Kajzer v Idriji. Kako je pred postavitvijo spominske plošče na pročelje Mestne hiše žal že pokojni Tomaž Pavšič ugotovil, da je družina Pasolini stanovala v Mestni hiši, danes ni znano.
Po predstavitvi aktualnih projektov, ki se na tak ali drugačen način dotikajo Pasolinija, je v razpravi sodelovala vrsta uglednih razpravljavcev. Župan Tomaž Vencelj je izpostavil odlične odnose med občinama Idrijo in Casarsa, kjer je Pasolini preživel z mamo več let svoje mladosti. Prihodnost projekta vidi v tem, da se s Pasolinijem na kreativni način začnejo ukvarjati mladi. Ti bodo v prihodnje nosilci razvoja zamisli, da je Idrija pomembno vplivala na življenje in delo Piera Paola Pasolinija.
Marija Jenko, redna profesorica na področju oblikovanja tekstilij in oblačil na Naravoslovnotehniški fakulteti, Univerze v Ljubljani, je podoživela soustvarjanje izrednih kreacij, ki so jih ob lanskem festivalu čipk za samo tri dni razstavili v garderobah jaška Kajzer. Ob vsesplošnem navdušenju nad izdelki študentov, ki so ustvarjali na temo Pasolinija, Šinkovca in Macedonija ter Ivanke Ferjančič, je v zraku obvisela zamisel, da bi bilo treba tej razstavi poiskati trajno mesto v Idriji. Polaskala je Idrijčanom z ugotovitvijo, da kar »se v Idriji dogovori, se tam tudi naredi!«
Po napovedi Milanke Trušnovec bodo letošnjo jesen na temo Pasolinija ustvarjali člani likovnega društva Cinober. O priložnostih in nujnem spoštovanju strokovnih usmeritev je na daljavo zaradi bolezni sodelovala Valerija Božič, direktorica občinskega Zavoda za turizem. Poudarila je, da je treba Pasolinija vključiti v že obstoječo turistično ponudbo. Obiskovalcem, ki pridejo v mesto, je treba predstaviti zgodbo ter k sodelovanju pritegniti tudi domačine, saj je znano, da so lahko projekti na področju turizma uspešni le, če imajo podporo domačinov.
Pismo udeležencem okrogle mize je poslal tudi Miha Naglič iz sosednjih Žirov. Spomnil je zbrane na pomembno delo, ki ga je s proučevanjem in objavo knjige že pred desetletji naredil Tomaž Pavšič. S popisom življenja na obeh straneh Rapalske meje mu je uspelo zmehčati stereotipe o črno-belih slikah obdobja med obema velikima vojnama.
K uveljavitvi barvnih pogledov tudi na čas, ko je Pasolini živel v Idriji, je zbrane pozval založnik in pobudnik projekta Damijan Bogataj. Podprl je razvoj projekta Pasolinijeve poti, v katerem se povezujejo partnerji z obeh strani državne meje. Predlagal je preimenovanje filmskega gledališča v »Pasolinijevo filmsko gledališče v Idriji« in predlagal, naj življenje in delo Pasolinija smiselno vključijo v program tudi organizatorji vsakoletnega mednarodnega filmskega festivala otroškega filma v Idriji. Po njegovem mnenju bi morala Mestna knjižnica začeti sistematično zbirati originalne predmete in dokumente ter fotografije iz življenja slavnega filmskega in literarnega ustvarjalca. Pred založbo pa je izziv, kako v Idriji vsako leto izdati vsaj eno prevodno ali izvirno delo o Pasoliniju. Z vsakoletno organizacijo Pasolinijevih dnevov bi mesto in občina prispevala k prepoznavnosti umetnika in razmišljujočega intelektualca, ki je bil v svojem času na marsikaterem področju nerazumljen.
Arhitekt Cveto Koder je podprl poimenovanje kina po Pasoliniju in ugotovil, da je načrtovana prenova poslopja prvega zidanega gledališča v Sloveniji dobra priložnost za trezen razmislek o smiselnosti dozidave. Poslopje naj ostane v sedanjih okvirih. Z novimi vsebinami, tudi na temo Pasolinija in drugih filmskih ustvarjalcev, pa naj dobi nov vsebinski okvir delovanja. Po ugotovitvi Cveta Kodra je Filmsko gledališče zdaj v organizacijskem smislu v odlični kondiciji z vrhunskimi programi in zavzetim delom vseh sooblikovalcev.
Tomaž Marinko je napovedal skorajšnjo novo premiero dramatičnega društva, ki bo v tej predstavi publiko povabilo v idrijsko podzemlje. Po mnenju Jožice Lazar iz razvojne agencije Icra je projektno povezovanje Slovencev in Italijanov v projektu Pasolini primer dobrega sodelovanja, saj se tam srečujejo tako poznavalci kot tudi ljubitelji kulture in zgodovine.
Na simbolično 200-evrsko financiranje izvedbe vsakoletnega festivala je opozoril programski vodja Robert Jereb, upokojeni muzejski kustos Darko Viler pa je pohvalil nabor idej in zamisli, ki utegnejo v prihodnje pomembno sooblikovati kulturni utrip Idrije in okolice. Mojstrski fotograf, popotnik in turistični vodič Iztok Bončina je posvaril pred slabo zasnovanimi projekti in s primeri iz prakse utemeljil potrebo po dobri pripravi projekta in tehtni zasnovi zamisli. Romana Kokošar je spomnila na velik ustvarjalni potencial, ki ga imajo gimnazijci.
Obiskovalcev skupaj : 270096
Prikazov skupaj : 938481
Trenutno : 4
