Laični teolog Peter Primožič je v sredo, 6. novembra v prostorih knjižnice predaval o protestantizmu v Idriji. Osvetlil je protestantsko gibanje skozi stoletja in predavanje zaključil z novimi spoznanji o poreklu idrijskih žlikrofov. Po njegovih navedbah naj bi jih v Idrijo prinesli protestanti.
Objavljeno: četrtek, 7. november 2024 ob 10:53 | besedilo in fotografije: Damijan Bogataj
Zgodovina Idrije je v prvih 500 letih pravzaprav zgodovina rudnika. Delovanje tega so usmerjali in razvijali učenjaki, profesorji, raziskovalci in velika večina teh je v Idrijo prišla iz nemških dežel. Po verski opredelitvi so bili protestanti in tako je protestantska postala tudi Idrija. Od sredine 16. stoletja je bila v štirih desetletjih do leta 1595 po navedbi teologa Petra Primožiča Idrija povsem protestantska. V letih, ki so sledila je nastopilo protireformacijsko gibanje in na krilih tega so se morali tudi iz Idrije protestanti bodisi izseliti ali pa se spreobrniti v katoliško vero. V ta čas sodi tudi začetek zidanja cerkve svete Barbare na današnjem Mestnem trgu. Temeljni kamen zanjo je leta 1622 blagoslovil znameniti ljubljanski protireformacijski škof Tomaž Hren. Iz leta 1618 so ohranjeni zapisniki posebne komisije, ki je ugotovila, da v Idriji protestantov ni več. Protestantizem se je umaknil iz javnega življenja, v zelo omejenih oblikah pa naj bi ostal živ do današnjih dni.
Med največje zasluge protestantov vsekakor sodi uvajanje šolstva. V času njihove prevlade v Idriji je mesto dobilo prvo javno šolo in s tem so bili dani temelji za sistematično izobraževanje. Šolo so v različnih oblikah ohranili tudi po izgonu protestantov, plačilo učitelja pa je prevzel nase deželni knez.
Po navedbah Petra Primožiča so protestanti ob umiku iz Idrije s seboj odnesli tudi svoje knjige. Te naj bi hranili vse do konca druge svetovne vojne v luterantski skupnosti v Ljubljani.
V sklopu povojnega obračunavanja z Nemci je nova oblast zasegla vse premoženje ljubljanske evangeličanske cerkve in uničila tudi vso dokumentacijo ter arhive. Po navedbah Petra Primožiča in ugotovitvah luteranskega škofa v Ljubljani Geze Fila so v tem pogromu uničili tudi arhive ter knjige, ki so izvorno pripadale idrijski protestantski skupnosti.
Začetna vnema protireformacije se je v stoletjih obrusila in v Idrijo so se tako v različnih vlogah vračali protestanti. Ti naj bi bili zaslužni tudi za veliko tehnološko posodobitev žgalništva in uvedbo železnih retort v topilnici. Razmere so se za protestante izboljšale šele po letu 1781, ko je bila v vseh Avstrijskih deželah dovoljena dejavnost protestantskih skupnosti.
Predavatelj je svoj nastop v pritličju Magazina, kjer poslušalci zaradi težav z akustiko težko spremljajo govorne nastope, sklenil s kulinarično zgodbo. Po informacijah Rasta Revna naj bi namreč žlikrofe v Idrijo iz območja današnje Romunije prinesli njegovi predniki in eden od teh naj bi bil po njegovem prepričanju protestant. Med publiko se je v izteku predavanja razvila še »strokovna debata« o žlikrofih, njihovi pravilni pripravi in zgodovini, ki je skrenila celo v ocenjevanje posameznih televizijskih oddaj na temo domače kulinarike.
Po navedbi laičnega teologa Petra Primožiča je danes v Idriji živa protestantska skupnost. Slab ducat njenih članov naj bi se tedensko srečeval in se povezoval v skupnost.