Dragocena stara znanja v šolskih klopeh

V času, ko so številne vsakdanje reči le še na klik ali dotik, ko na vrata vse močneje trka tudi umetna inteligenca, se je še posebej treba zavedati, da so neobhodno pomembna in dragocena tudi stara znanja in veščine, ki so včasih tkale vsakdan naših prednikov. Nekaj tovrstnih spretnosti so na kulturnem dnevu, posvečenemu krovni temi Dnevov evropske kulturne dediščine, imeli možnost spoznati in preizkusiti tudi učenci Osnovne šole Spodnja Idrija.

Objavljeno: četrtek, 9. november, 14:14 I besedilo in fotografije: Urška Lahajnar Ubajiogu

Zamisel, da bi dopoldne organizirali kot pravi mali semenj s predstavljalci raznolikih starih znanj, del in spretnosti, na katerega bi povabili tudi krajane, žal ni bila uresničljiva. Vseeno iskrena hvala tistim, ki ste se nam bili pripravljeni pridružiti in svoja znanja deliti z učenci! Da je bil dopoldan, tako za učence kot za izvajalce dejavnosti kar se da preprost in nas ura ni preveč priganjala pri delu, se je vsak razred poglobil zgolj v eno temo, nabor delavnic in zunanjih sodelavcev pa je bil precej raznolik.

Prvošolci so se z učiteljicama odpravili v Idrijo in si v prostorih Mestnega muzeja Idrija ogledali razstavo Razstavljamo čas. Prizadevni kustosinji sta glavni poudarek namenili obrtniškim poklicem, uporabnim predmetom iz preteklosti, življenju v starih časih, in predstavili delo muzejskih kustosov. V nadaljevanju dopoldneva so se radovedni malčki srečali še s klekljarico Društva klekljaric idrijske čipke in se preizkusili v izdelavi kitice ter risanju papircev. Navdušenja nad delom ni manjkalo, prav tako ne nad izdelki, ki so nastali v malih ročicah.

V zadnjem obdobju se ponovno tudi volna in ročna dela, povezana z njo, vrača na njim ustrezno mesto v našem vsakdanu. V preteklosti se je marsikatero pleteno oblačilo tudi pokrpalo ali razparalo in ponovno spletlo oz. prejo porabilo za kak drug izdelek. Učenci petih razredov so se ukvarjali prav s temi zadevami. Razparali so stare jope, kape, nogavice, prejo navili v štrene na motovilu, zatem pa navili klobke na roko. Videli so razliko med zgolj razparano in navito ter razparano, oprano in navito prejo. Nato pa so že rabljeno volno uporabili na različne načine. Možnosti za treniranje finih ročnih spretnosti ni zmanjkalo. Preizkusili so se v preprostem tkanju, nekateri so kvačkali, nekateri pletli, spet drugi vozlali zapestnice. Tudi mentorji so si bili kar učenci med seboj. Nekaj tovrstnega znanja med učenci in učenke imajo, pa tudi navodila na spletnih videoposnetkih pridejo prav. Samo lotiti se je treba, pa tovrstno ustvarjanje postane zabavno.

Z volno so se ukvarjali tudi sedmošolci. V sodelovanju z Društvom rejcev drobnice Idrija-Cerkno sta šolo obiskali članici, ki se ukvarjata s predelavo ovčje volne in uporabo le-te v raznovrstnih ročnih delih. Sonja Mlakar je učencem predstavila postopek predelave ovčjih kožuhov v prejo. Videli so, katera orodja in naprave so pri tem potrebni, kako pomembna je natančnost, kako se tudi z naravnimi barvili lahko pridobi privlačne barve preje, predvsem pa, kako iz vlaken ovčjega kožuha s pomočjo kolovrata nastane enakomerna nit. Presti so poskusili tudi sami. Ugotovili so, da je med delom treba razmišljati, da ne gre z enim gibom vse po zlu. V drugi delavnici pa je Alenka Rupnik predstavila tkanje kot način uporabe volne. Z uporabo tkalskih deščic so učenci v parih tkanje tudi vadili. Nastale so simpatične zapestnice prijateljstva. Nekatere med njimi so na zapestjih ostale dlje kot le do konca pouka.

Več o tem, s čim vse so se učenci Osnovne šole Spodnja Idrija spoznali ob kulturnem dnevu, si preberite v naslednji izdaji Idrijskih novic.