Zapisi iz taborniškega dnevnika

Taborniki iz Spodnje Idrije iz Roda Kranjskega jegliča so letošnje poletje preživeli na taboru v Umagu. Starejši so poskrbeli za namestitve in bogat športno zabavni program. Vsi so dokazali, da znajo še vedno preživeti 10 dni v naravi s prijatelji, brez računalnikov in mobilnih telefonov. Poletje so tako preživeli na prostem v najboljši taborniški družbi, se ob tem noro zabavati in ustvarjati najlepše spomine. Eden od udeležencev jih je strnil v spodnji zapis.

Objavljeno: četrtek, 24. avgusta 2023 ob 6:52 | besedilo: V.L. | foto: arhiv Elio Šavli

Še zadnjič sem preveril seznam opreme, ki so nam ga poslali vodniki. Kopalke, brisača, rutka … vse imam. Nastavim še budilko in nestrpno pogledujem na uro. Vsakič ista pesem. Nikoli ne morem zaspati preden gremo v Umag. /…/

Avtobus je zapeljal na rdečo cesto in zrak je napolnil prah iz pod njegovih koles. Skozi okno zagledam vodnike v krojih, ki nas glasno pozdravijo: »Z-D-R-A-V-O, ZDRAVO, ZDRAVO, ZDRAVO!«. Mi jim veselo odgovorimo. Žvižg piščali je naznanil zbor in taborjenje se je začelo. /…/

Tema letošnjega tabora je bilo potovanje okoli sveta. V spominu mi je najbolj ostal dan, ko smo odpotovali na Japonsko. Dežurni vodnik nas je zbudil z zvoki japonske glasbe in nas odpeljal na jutranjo telovadbo. Po zajtrku in umivanju zob smo se zbrali ob zastavi. Čas je bil za gozdno šolo. Spoznavali smo skrivnosti umetnosti zgibanja papirja – origami. Poskusili smo narediti preproste živali. Bilo je zabavno, a tudi težko, saj moraš biti res natančen. Nov pisk piščalke je po počitku naznanil športne igre. Vsi smo se zbrali na igrišču. Vodnik in njegova pomočnica sta nam predstavila osnove karateja. Pozdrav, postavitev in pravila – vedno pazi, da osebe nasproti tebe ne udariš zares. Skladno smo se gibali po igrišču in se naučili še brce, obrambe ter izmikanja. Za tem sta na igrišče stopila vodnika, ovita v peno. Sumoborca. Zaigrala sta borbo in res smo se jima nasmejali. Tudi sami smo lahko poskusili obleči peno in se pomeriti s prijatelji. Popoldne smo šli na plažo, zvečer pa smo imeli družabni večer. Ob sončnem zahodu in zvokih kitare. Manjkal nam je le taborni ogenj. /…/

Zaključni zbor. Prav hitro so šli dnevi. Občutek imam, da smo ravno prišli. Po poti domov razmišljam, kako smo se imeli lepo. V pustolovskem parku, na pici, ko smo skakali v vodo s ploščadi, ko smo se preizkusili v pobegu iz sobe, ko smo se preizkusili v improligi, pa na straži zastave … komaj čakam naslednje leto.