Lansko jesen smo po različnih krajih z velikim veseljem predstavljali knjigo Pesmi Antona Žaklja Rodoljuba Ledinskega. Predstavitev smo imeli tudi v knjigarni Mohorjeve družbe v Ljubljani. Po končani predstavitvi sem se zapletla v prijeten klepet z enim od obiskovalcev. Zanimalo ga je naše delo in povabil nas je na ogled največjih slovenskih orgel v Cankarjev dom. Izkazalo se je, da klepetam s skrbnikom teh orgel in hišnim organistom Cankarjevega doma.
Objavljeno: četrtek, 24. avgusta 2023 ob 11:08 | besedilo: Ivica Šemrov | foto: arhiv cd-cc.si, Tatjana Splichal, Franci Šemrov
Saša Frelih Mišo je zanimiv gospod, zakladnica znanj in različnih izkušenj, saj na začetku njegove glasbene poti orgle niso bile inštrument, ki bi ga poučevali tako kot danes. Bil je prvi, ki je pri nas opravil strokovni izpit iz tega inštrumenta v katerega je zaljubljen še danes. Kljub zdravstvenim težavam, ki gospoda pestijo v zadnjem času, ni pozabil na nas. Tako smo se 12. avgusta 2023 podali na ogled orgel v Cankarjev dom. Gostitelj nas je popeljal v svoje svetišče in nam podrobno predstavil zgodovino orgel.
Prve orgle so izdelali v Grčiji že 500 let pred Kristusom, prve bolj popisane pa 200 let pozneje. Upodabljali so jih na kovancih in stebrih stavb. Te orgle so bile hydraulos, vodne orgle z 10-12 piščalmi, ki jih je izdelovalec Ktesibios uporabljal v raziskovalne namene, njegova žena pa je nanje igrala. Rimljani so prevzeli orgle in jih kot prenosno glasbilo uporabljali na svojih pohodih, z njihovo glasbo pa so spremljali tudi gladiatorske igre. V mestu Aquincum blizu Budimpešte so našli ostanke takih orgel, ki so jih rekonstruirali. V severnejših hladnih krajih so se orgle zaradi zmrzovanja vode uničile in jih niso uporabljali. Orgle so se skozi čas spreminjale in razvijale in v hladnejše predele so prišle iz Carigrada kot dar Pipinu Malemu in Karlu Velikemu.
V času Johana Sebastiana Bacha so orgle dosegle svoj razcvet. Bach je še danes trd oreh in izvajanje njegove glasbe je za vsakega organista velik preizkus. Danes so orgle inštrument na zrak s tipkami. Sestavlja jih eden ali več manualov in pedal. Naše največje orgle v Gallusovi dvorani imajo štiri manuale, 73 registrov in 8000 piščali. Vsak manual ima svojo zvočnost. Prvi manual ima nemško, drugi francosko, tretji je kopija beneških orgel iz piranske cerkve, četrtega pa uporabljajo za izvajanje baročnih koncertov za orgle in orkester.
Izvedeli smo tudi, da je orgle, ki jih imamo v ledinski cerkvi, 14. julija 1931 v delavnici orglarskega mojstra Valička v Gorici kolavdiral organist, župnik in skladatelj Vinko Vodopivec. Orgle je natančno pregledal in preizkusil ter bil z njimi popolnoma zadovoljen.
Orgle nam je Saša Frelih predstavil tudi praktično. Imeli smo čast, da smo se lahko usedli k njemu in pod njegovim vodstvom preizkušali zvoke, ki prihajajo iz veličastnega inštrumenta, ki je visok kar 24 metrov. Izkušnja je bila neponovljiva in navdušujoča.
Za slovo nam je zaigral tudi mojster sam. Očarani nad trenutkom, ko zvenijo orgle le za kvartet članov Kulturnega društva Rodoljub Ledinski smo sklenili naš obisk. Zahvalili smo se mu s knjigo Pesmi Antona Žaklja Rodoljuba Ledinskega.
Obiskovalcev skupaj : 2332727
Prikazov skupaj : 4013381
Trenutno : 19
