Umrl je Peter Kerševan – oče blagovnice v Idriji

V 86. letu je umrl arhitekt Peter Kerševan. Ključna nota njegovih del je bila povezava z naravo in čim manjšim poseganjem vanjo. Zelo pomembno je zaznamoval mestno središče v Idriji, saj so konec šestdesetih let po njegovih načrtih v Idriji zgradili Blagovnico Mercator.

Objavljeno: torek, 23. januar 2024 ob 7:10 | besedilo: spletno uredništvo in STA | fotografije: Ljubo Vukelič, Damijan Bogataj

Kot diplomant je Peter Kerševan zaključil Fakulteto za arhitekturo, pozneje je študiral umetnostno zgodovino in etnologijo, kar mu je zelo koristilo pri nadaljnjem delovanju, ki ni bilo nikdar omejeno na en sam geografski prostor. Kot je pojasnil muzejski svetnik Bogo Zupančič, se je Kerševan izoblikoval v krogu arhitekta, profesorja Eda Mihevca, v zadnjem obdobju pa je bil z Milanom Kovačem pobudnik rešitev na področju arhitekturne dediščine v Ljubljani.

Po besedah nekdanjega direktorja Muzeja za arhitekturo in oblikovanje Zupančiča, se je Kerševan strokovno izoblikoval v krogu Mihevca in z njim v nadaljevanju kariere sprva tudi sodeloval ter poučeval pri predmetu stanovanjske zgradbe na fakulteti za arhitekturo. Mihevc je v njem prepoznal močno osebnost, zato po Zupančičevih besedah ne presenečata ustvarjalni odmik in odličnost, ki ju je Kerševan uresničil v številnih projektih doma in v tujini, predvsem v tedanjih neuvrščenih državah.

Leta 1972 je za blagovnico v Idriji prejel nagrado Prešernovega sklada, znan pa je tudi kot avtor krematorija na ljubljanskih Žalah ter številnih oprem veleblagovnic in drugih projektov. “V svojem zadnjem obdobju se je aktivno udejstvoval skupaj s kolegom Milanom Kovačem s pobudami, kako arhitekturne in urbanistične naloge bolje povezati z dediščino in kako jih narediti bolj humane,” je še poudaril Zupančič.
Kerševan je leta 1976 zmagal na natečaju za upepeljevalnico na Žalah in v pičlih dveh mesecih razvil idejo objekta z upepeljevalnico, poslovilnimi dvoranami, mrliškimi vežicami in upravno stavbo.  V arhitekturni reviji Outsider pa so v krajšem spominskem posvetilu zapisali, da je bil Kerševan “vizionar in zagovornik arhitekturne dediščine“. Svoje arhitekturne rešitve je po navedbah revije udejanjal vse od Mongolije do Sibirije, Kube in Iraka. “Ključna nota njegovih del je bila povezava z naravo in čim manjšim poseganjem vanjo,” so dodali.
Svoj pečat je pustil tudi v grafiki: bil je namreč avtor logotipa in grafične podobe tovarne Ciciban, hotela Histrion, Ona – on in številnih drugih.