Na zadnjo avgustovsko soboto je bilo Vojsko spet v središču pozornosti vseh, ki se zanimajo za ohranjanje tradicij NOB. Tradicionalnega pohoda po poteh prenosa ranjencev iz partizanskih bolnišnic Franja in Pavla se je letos kljub hudi vročini udeležilo več pohodnikov kot lani. Osrednjo slovesnost so pripravili na Vojskem. Največ odobravanja je med udeleženci požel 104-letni Ivan Bevk iz Idrije, ki je še eden redkih živih prič tega pohoda v predzadnjem letu druge svetovne vojne.
Objavljeno: torek, 3. september ob 11:28 | besedilo: spletno uredništvo | fotografije: Saša Dragoš, arhiv Samo Bevk
S tradicionalnim partizanskim pozdravom »Smrt fašizmu« in gromkim odgovorom publike »Svoboda narodu!« je 104-letni Ivan Bevk na mah osvojil simpatije pri publiki. Obudil je spomine na prelomne čase in razkril zbranim potek pohoda. Kot član zaščitne čete je prehodil celotno 140 km dolgo traso pohoda. Partizani treh brigad 31. divizije so 13. avgusta 1944 pod poveljstvom štaba IX. korpusa na cesti Želin–Cerkno prevzeli ranjence iz bolnišnice Franja in se peš odpravili na težko pot čez Jagršče, Šebrelje, Idrijske Krnice in Oblakov vrh na Vojsko ter Hudo polje. Tam sta se jim pridružila še dva bataljona Bazoviške brigade z ranjenci iz bolnišnice Pavla in bolniki iz premičnih bolnišnic. Borcem je uspelo 95 ranjencev in bolnikov mimo sovražnikovih postojank evakuirati čez Otlico, Col, Podkraj in Postojnsko do osvobojenega ozemlja Loške doline, od koder so jih zavezniki z letališča Nadlesk prepeljali na zdravljenje v italijanski Bari.
Program in vezni tekst je napisala Irena Hvala, vodila ga je Kristina Ipavec, poleg Žana Podobnika, Vere Blaznik in Renate Hvala so na dogodku sodelovale še pevke Vokalne skupine Čekovnška tkleta. Ob Ivanu Bevku je zbrane na Vojskem nagovoril tudi novinar in raziskovalec zgodovine Uroš Lipušček. Izpostavil je dejstvo, da se v Ukrajini pravzaprav spopadata ZDA in Rusija, kar lahko pripelje do neslutenih posledic. Zavzel se je za takojšnje prenehanje vojaških operacij v Gazi in Ukrajini. Nesporazume in spore pa naj vpletene strani rešujejo za pogajalsko mizo in daleč od jastrebov vojne. Reševanje ranjencev iz bolnic Franje in Pavle je primerjal s Sutjesko, saj je obema akcijama skupno tovarištvo, humanost in solidarnost, ki se je izkazala v najtežjih časih zgodovine. Nagovor je sklenil z verzi vojskarskega rojaka Črtomirja Šinkovca, ki je zapisal: »Prosim … prosim, da nas ne prehiti pomračitev sveta, jamski človek s fosforno lučjo v očeh, z atomsko bombo v rokah.«
Ob letošnjem pohodu po poteh prenosa ranjencev so na Vojskem zaznamovali tudi 80-letnico Partizanske tiskarne na Vojskem, enega najbolj avtentično ohranjenih spomenikov iz druge svetovne vojne na Slovenskem. V njej so med septembrom 1944 in koncem vojne tiskali Partizanski dnevnik – tedaj edini dnevni tiskani časopis kakega odporniškega gibanja v Evropi.
Tako kot vsako leto so se srečanja na Vojskem udeležili delegacije nekdanjih partizanov in simpatizerjev iz celotne Primorske, zamejstva in osrednje Slovenije. Ohranjanje spomina na ta junaški podvig partizanske sanitete združuje tudi vse več mladih, ki cenijo in spoštujejo vrednote starejših generacij.
Obiskovalcev skupaj : 1171382
Prikazov skupaj : 3694570
Trenutno : 44
