Različni jeziki kot mostovi in ne ovira pri sporazumevanju

Na Osnovni šoli Idrija smo, tako kot že zadnjih nekaj let, praznovanje evropskega dneva jezikov razširili kar na celoten jezikovno obarvan teden. Za letošnjo rdečo nit praznovanja smo izbrali jezike naših sosedov. Italijansko in nemško se lahko učenci učijo že na šoli, s hrvaščino se največkrat srečajo, ko gredo na morje, madžarščina pa nam je vsem najmanj poznana.

Objavljeno: četrtek, 2. november, 6:59 I besedilo in fotografije: Tanja Andder

Vsak dan v tednu smo posvetili enemu izmed štirih jezikov. Že pred poukom nas je po zvočnikih predramila glasba v jeziku dneva, nato je sledil kratek program po šolskem radiu. Skozi dopoldan smo v jedilnici na računalniškem platnu opazovali desetminutne predstavitve jezika in kulture. Izvedeli smo različne zanimivosti, npr. koliko ljudi govori ta jezik, katera je najdaljša beseda itd., naučili pa smo se tudi nekaj uporabnih vsakdanjih fraz. Za piko na i so poskrbeli v šolski kuhinji, kjer so skuhali značilno jed za posamezno kulturo. Pri kosilu smo tako jedli špagete po bolonjsko, dunajski zrezek s krompirjevo solato, golaž s kruhovimi cmoki ter brancina s krompirjem in blitvo. S katerim sosedskim jezikom smo povezali te jedi, ni bilo težko uganiti, kajne?

Omenili smo že, da se hrvaščine in madžarščine na naši šoli učenci ne morejo učiti, mi pa smo ta dva jezika vseeno želeli bolje spoznati. Zato smo bili veseli, da nam je uspelo na šolo povabiti učiteljici madžarščine in hrvaščine, ki sta za učence 3. triade pripravili delavnici madžarščine in hrvaščine. Najprej nam je Ines Katarina Gaal z Madžarskega kulturnega inštituta Franza Liszta iz Ljubljane na zelo zanimiv način predstavila Madžarsko, njen jezik in kulturo. Čeprav je madžarščina neindoevropski jezik smo na koncu ugotovili, da imamo vseeno nekaj besed skupnih. Učenci so jih spoznavali preko zanimivega tekmovanja v hitrostnem iskanju parov. Hrvaščino nam je predstavila Zdenka Pandžić iz Zavoda Šolt. Ugotovili smo, da učencem vsakoletno dopustovanje na hrvaškem morju poleg zagorelosti pusti tudi kar nekaj jezikovnega znanja. Tega so pokazali pri branju besedila in igri vlog, kjer so odigrali prizore iz vsakdanjega življenja v hrvaščini. Odkrivali smo tudi tako imenovane lažne prijatelje – besede, ki zvenijo enako, a imajo v obeh jezikih drugačen pomen. Tudi v tej igri so bili učenci precej uspešni.

Upamo, da tudi s takšnimi dogodki v naših učencih netimo plamenček veselja do spoznavanja in odkrivanja novih jezikov in kultur. Predvsem pa si želimo, da bodo kot evropski državljani v sebi vedno gojili radovednost in željo po spoznavanju naše jezikovne in kulturne raznolikosti.