Dan spomina na mrtve, dan mrtvih ali pa vsi sveti, kakor se praznik imenuje v krščanski skupnosti, je pri nas državni in krščanski praznik, dela prost dan, na katerega se spominjamo vseh umrlih.
Objavljeno: sreda, 1. november, 8:12 I besedilo: spletno uredništvo I fotografije: vir Pexels, Andrej Petelinšek, Mojca Vavken,
V naši kulturi prevladuje tradicija, da je 1. novembra grob pokojnikov urejen, očiščen in okrašen. Na ta dan se v Sloveniji ljudje odpravljajo na pokopališča, kjer se s prižigom sveče ali s šopkom rož poklonijo pokojnim. Med najbolj pogosto cvetje, ki krasi grobove, sodijo krizanteme, ki so jim nekoč rekli tudi vsesvetnice, saj cvetijo v času prvega novembra. To tradicijo so vpeljali že južni Slovani, ki so grobove okraševale ob vsakem večjem prazniku z mahom in svežim cvetjem. Slovenci ta dan običajno preživimo v mirnem in družinskem okolju. Potekajo pa tudi spominske slovesnosti in verski obredi za umrle.
Kakšni običaji pa ta dan spremljajo drugod po svetu?
Podobno kot pri nas, z obiskom pokopališča in časom preživetim z družino, obeležijo praznik na Poljskem in v Avstriji, kjer na ta dan botri svojim krščencem podarijo pleteno kvašeno pecivo. Na Poljskem pa drugega novembra spečejo majhne hlebce kruha, za katere verjamejo, da naj bi takrat obiskale svoje bližnje. Podoben običaj je na slovenskem potekal na dan pred vsemi svetimi, ki so mu rekli »vahtovanje«. Gospodinje so takrat spekle »vahče«, majhne kruhke, ki so nastali iz odvečnega testa in so jih nabirali revnejši otroci.
V Rusiji se svojci navadno zberejo ob grobovih pokojnih in tam pripravijo pogostitve, ob vsaki zdravici z vodko, malo te zlijejo tudi na pokojnikov grob. V Gvatemali posebej pripravljeno jed iz mesa in zelenjave odnesejo na pokopališča in jo pustijo ob grobu, tam prav tako spuščajo pisane zmaje v prepričanju, da bo to povezalo žive in mrtve. Tudi na Kitajskem, Japonskem in v Indiji umrlim »ponudijo« hrano. Na Filipinih pa praznovanje ob dnevu mrtvih traja tri dni, ob rožah in svečah se s plesom poklonijo umrlih. Mehiška tradicija praznovanja pa je tako posebna, da jo je Unesco razglasil za nesnovno kulturno dediščino človeštva. Na predvečer okrasijo grobove in postavijo oltarje s fotografijami pokojnika in njim ljubimi predmeti. Na dan mrtvih pa prirejajo sprevode s glasbo in plesom v najrazličnejših pisanih oblačilih in maskah. Drugega novembra pa se zberejo ob hrani in pijači in se spominjajo življenja pokojnih.