Pred 210 leti se je rodil Marko Vincenc Lipold

Marko Vincenc Lipold zavzema posebno mesto med naravoslovci, ki so v preteklosti delovali v Idriji. Kot enega od utemeljiteljev geološke vede na Slovenskem ga postavljamo ob bok vsestranskim naravoslovcem Joannesu Antoniusu Scopoliju, Balthasarju Hacquetu ter Jožefu Mraku, izjemnemu tehničnemu risarju, zemljemercu in graditelju klavž. Z natančnim in izjemnim občutkom za kartiranje je Lipold postavil temelje moderne geologije.

Objavljeno: sobota, 11. april 2026 ob 7:10 | besedilo: spletno uredništvo | fotografije: arhiv CudHg Idrija, Jani Peternelj

Rodil se je v rudarski družini v Mozirju. Po študiju prava v Gradcu in na Dunaju ter opravljenem sodniškem izpitu je študij nadaljeval na rudarski akademiji v Banski Štiavnici na Slovaškem. Odtlej je svojo poklicno pot posvetil rudarstvu in geologiji. Zaposlil se je na Državnem geološkem zavodu na Dunaju, kjer je geološko kartiral številne dežele Avstrijskega cesarstva. Terenske raziskave je opravljal peš in na konju, medtem ko je zimske mesece posvečal strokovni obdelavi zbranega gradiva.

Po sedemnajstih letih dela na Geološkem zavodu na Dunaju je sprejel mesto direktorja idrijskega živosrebrovega rudnika, kjer je takoj pričel z modernizacijo rudnika. Spodbujal je gradnjo rudarskih stanovanjskih blokov. Na njegovo pobudo je dunajski dvor leta 1876 odobril gradnjo nove ljudske šole, istega leta pa je bila ustanovljena tudi Čipkarska šola. Ob prevzemu upravljanja rudnika je Lipold pričel s podrobnim geološkim kartiranjem Idrije z okolico in spoznavanjem geologije rudišča. Nastala je odlična geološka karta, ki je leta 1873 prejela nagrado na dunajski svetovni razstavi.

Marko Vincenc Lipold je deloval predvsem na področju geološkega kartiranja in rudarstva, zapisal pa se je tudi v paleontologiji. Okoli dvajset fosilov je poimenovanih po njem, nekatere od njih je odkril in nabral sam, druge pa so paleontologi poimenovali Lipoldu v čast. Med geološkim kartiranjem je sistematično zbiral fosile, kamnine, minerale in rude iz različnih rudnikov ter tako ustvaril obsežno geološko zbirko, ki odraža njegovo terensko delo. V Mestnem muzeju Idrija je ohranjen del njegove bogate zbirke, kar 526 vzorcev. Ohranjena zbirka je pomemben del naravoslovne in rudarske dediščine Idrije. Ponuja pa tudi vpogled v način raziskovanja v času, ko so geologi naravo spoznavali predvsem z opazovanjem na terenu in zbiranjem raznovrstnih geoloških vzorcev.

Ob tej pomembni obletnici so sodelavci Centra za upravljanje z dediščino Hg pripravili manjšo razstavo, ki bo predstavljena na različnih krajih po Sloveniji.