Fotografska in etnološka zapuščina Josipa Pelikana ni pomembna le za Celje ampak tudi na ravni države predstavlja unikaten primer ohranjene fotografske dediščine v povezavi s stavbno kulturo meščanstva, ki jo je Celjanom uspelo ohraniti pred propadom. Vse našteto so zaokrožili v projektu Fotohiša Pelikan, ki je edini tovrstni primer ohranjene kulturne in tehniške dediščine v Sloveniji ter eden redkih v Evropi. Leta 2024 je projekt dobil posebno nagrado Živa 2024 za trajnostno delovanje in trajno ohranjanje dediščine ter Celjsko zvezdo za leto 2024, najvišje priznanje Mestne občine Celje za delovanje na področju kulture.
Objavljeno: petek, 7. februar 2025 ob 12:48 | besedilo: spletno uredništvo | fotografije: arhiv ZB
Veliko stanovanjsko hišo z ateljejskim prizidkom je v središču Celja leta 1899 dal zgraditi ugledni celjski fotograf Johann Martin Lenz (1864–1916). Po prvi svetovni vojni jo je kupil fotografski mojster Josip Pelikan (1885–1977), ki je s svojo družino v njej živel in delal skoraj šest desetletij. Pelikanovo ime je v Celju in okolici postalo sinonim za fotografa, v njegovem ateljeju pa so se obrti izučili številni fotografi mlajših generacij.
Fotografski mojster Josip Pelikan je v Celje prišel iz Idrije kjer je po priključitvi Idrije Republiki Italiji leta 1919 hitro uvidel, da v tem okolju ne bo mogle več delovati. Zgodba o fotografu med Idrijo in Celjem je tudi ena od rdečih niti nedavno izšle knjige, ki jo je pri Založbi Bogataj objavila Jerneja Ferlež. Besedilo je nastalo po njenem gostovanju v pisateljski rezidenci v sklopu katere je predlansko leto bivala v Idriji. Univerzitetna profesorica z doktoratom iz etnologije je proučevala ljudi, spoznavala navade, merila življenjski utrip mesta in hodila po sledeh Josipa Pelikana. Njegovega ateljeja in stanovanjske hiše v Idriji ni več. Stala sta na mestu današnje banke ob blagovnici Mercator na desnem bregu Nikove.
Na predstavitvi knjige Gnezda, ki sta jo v Celju organizirali Založba Bogataj in Fotohiša Pelikan, je avtorica v pogovoru z moderatorjem večera Tončkom Kregarjem odstirala tudi manj znane podrobnosti iz življenja tega uglednega fotografa. Plod njenega raziskovanja so tudi novi podatki o njegovi družini in povezavah z mentorjem in domnevnim očetom Antonom Schmeilerjem.
Ta je po prerani smrti mame Barbare skrbel za Josipa, ga izučil za mojstra fotografije ter mu v Idriji predal tudi vlogo osrednjega fotografa. V knjigi Gnezda je prvič javno objavljen opus Pelikonovih fotografij iz zbirke Mestnega muzeja v Idriji. Založba je z odkupom pravic in objavo v knjigi omogočila vpogled v življenje Idrijčanov pred sto in nekaj leti, saj etnologi z velikim zanimanjem iz fotografij razberejo mnoge podatke. Pa naj si gre za kulturo oblačenja ali pa družinske povezave, saj so se najpogosteje pred fotografski aparat postavile prav družine.
Zanimiva je bila tudi razprava po predstavitvi knjige. Zbrani so z velikim zanimanjem na velikem platnu pogledali vse fotografije iz knjige ter se seznanili tudi s podobami mesta na katerih je še ujet mestni predel Bašerije s Pelikanovim studijem. Njegovo hišo so podrli pred letom 1968, ko so zgradili blagovnico Mercator. Zadnji najemnik lokala pa je bil urar Franjo Rebec, kar je lepo vidno tudi z zgodovinskih fotografij. Založnik Damijan Bogataj je predstavitev v Celju sklenil s povabilom na skorajšnji predstavitvi knjige v knjigarni in v knjižnici v Mariboru ter sklenil večer z ugotovitvijo, da založba z zgodbami in avtorji povezuje kraje in ljudi.
Obiskovalcev skupaj : 1113589
Prikazov skupaj : 3332827
Trenutno : 0
