S 13 glasovi za in 6 glasovi proti, je svet občine v Idriji izdal soglasje k ponovnemu imenovanju Tomaža Glažarja na mesto direktorja javnega zavoda Zdravstveni dom Idrija. Ker je dan prej enako soglasje izdal tudi svet občine v Cerknem bo, 16. februarja, Tomaž Glažar, skladno s sklepom sveta zavoda, nastopil svoj drugi mandat na tem mestu. Razprava pred glasovanjem v Idriji pa je bila burna in zelo zanimiva.
Objavljeno: petek, 7. februar ob 7:30 | besedilo: Damijan Bogataj | fotografije: zajem zaslona, arhiv IN
Še pred razpravo in odločanjem na svetu občine so o imenovanju razpravljali na dveh komisijah. Na komisiji za mandatna vprašanja so imenovanje podprli s 5 glasovi za in 1 proti, odbor za družbene dejavnosti pa je kandidaturo soglasno podprl.
Direktor Zdravstvenega doma Idrija Tomaž Glažar je v predstavitvenem nastopu orisal delovanje zavoda v zadnjih štirih letih. Polovico tega mandata so se zdravniki in ostali uslužbenci ukvarjali z epidemijo, zadnji dve leti pa se spopadajo s problemov pomanjkanja kadrov. Prej utečeno delo se je začelo rušiti leta 2022, ko je ena od zdravnic dala odpoved in leto za tem je to storila še druga. Vodstvo ZD ni uspelo pridobiti kadrovske zamenjave zato so za vse občane, ki so ne po svoji krivdi ostali brez osebnega zdravnika, organizirali nadomestno ambulanto in ta je uspešno delovala dve leti. V začetku tega koledarskega leta so v enem tednu po objavi novih pogojev organizirali delovanje dodatne ambulante, kjer sedaj dobijo pomoč vsi občani brez osebnega zdravnika. V zavodu je trenutno zaposlenih 7 zdravnikov, tik pred dokončanjem specializacije pa so še trije zdravniki, ki naj bi se vključili v delo družinske medicine. Leta 2026 bosta končali specializacijo še dve družinski zdravnici in po projekciji direktorja bo, ob koncu leta 2026, lahko dodatna ambulanta prenehala delovati. V iztekajočem se mandatu mu ni uspelo za polni delovni čas zaposliti ginekologa in zato je zavod za ohranitev programa sklenili več pogodb z zunanjimi specialisti.
»Ogromno ljudi me je poklicalo in pozvalo naj po pozivih liste ne odstopim in naj nadaljujem z delom,« je pojasnil novo kandidaturo Tomaž Glažar. Opogumila ga je tudi podpora med zaposlenimi, ki so po izjavi strokovnega vodje Miloša Simova v prepričljivi večini izrazili podporo direktorjevemu nadaljevanju mandata.
Med najbolj zagretimi razpravljavci je bil občinski svetnik Davorin Lampe, ki je, v za njega značilnem slogu, pozval direktorja k takojšnjemu odstopu in ga okrivil za slabo reševanje nakopičenih problemov. Očital mu je, da ni znal dobiti novih zdravnikov in zahteval še podatke o tem, koliko zaposlenih je v času njegovega vodenja zavoda le-tega zapustilo. Okrivil ga je tudi za poslovno izgubo ter sosvetnike spomnil na to, da je z istega mesta leta 2017 morala oditi direktorica zaradi bistveno blažjih napak. Stanje v zdravstvenem domu je označil za »grozljivo«, za kar naj bi bila kriva sprega »politike, ki si deli stolčke kar pod mizo ob tem, da ima v občini le 66% občanov zagotovljene osnovne pravice s področja zdravstva.«
Župan Tomaž Vencelj je zbrane pozval k strpni in argumentirani razpravi, saj je bilo zaradi aktualne teme pričakovati burnejše odzive svetnikov. Da širi pol resnice, je Davorina Lampeta opozorila Natalija Kovač Jereb, ki je bila leta 2017 predsednica sveta zavoda. Zaradi nesoglasja z županom Bojanom Severjem glede javno zasebnega partnerstva pri energetski sanaciji ZD je s funkcije odstopila. Čez 4 leta se je izkazalo, da je imela prav, saj je občina podpisala zanjo škodljivo pogodbo. »Takrat smo se uprli neoliberalnemu poseganju v javno zdravstvo in to je bil pravi vzrok mojega spora in odstopa. Ne podpiram nikakršnih kapitalskih dogovarjanj in ustvarjanja profita v javnem zdravstvu. Prvo načelo je nepridobitnost in to si prosim zapolnite vsi,« je še dodala Natalija Kovač Jereb.




Nova občinska svetnica Neja Poljanec je zavrnila tolmačenje, da bi se zavod v primeru nepotrditve Tomaža Glažarja soočil s krizo vodenja, saj so se na razpisano mesto prijavili 3 kandidati, a sta imela neizbrana dva, po mnenju Simona Permozerja, zelo dvomljiv sloves. Robert Šinkovec je predlagal naj zdravniki v času, ko niso zasedeni s sprejemanjem svojih bolnikov, zdravijo občane, ki svojega zdravnika nimajo.
Burno razpravo so svetniki sklenili z glasovanjem. 6 jih je glasovalo proti, 13 pa jih je podprlo izdajo soglasja k imenovanju. Mimo dnevnega reda pa se je razprava o tej temi nadaljevala tudi po glasovanju. Davorin Lampe je vztrajal, naj svet s sklepom zaveže direktorja k rednemu poročanju o stanju v zavodu. Temu se je večina svetnikov zoperstavila, saj za predlagani sklep ni bilo priloženega gradiva in obrazložitve. Dogovorili so se, da bo obveljala zaveza iz zapisnika prejšnje seje, na kateri so direktorja že zavezali k rednemu poročanju. Za piko na i pa se je hudo razburil še Franci Medic, ki je Davorinu Lampetu očital, da stisko ljudi, ki so bolni in potrebujejo zdravnika izkorišča za stalno razpihovanje slabe volje. »Ljudje trpijo, vi bi jim pa še prst vtikali v te rane. To je neverjetno!« je bil odločen Franci Medic.