V soboto, 17. maja je v cerkvi Marijinega vnebovzetja na Blejskem otoku zazvenel koncert z naslovom Prastari veter zvoka v srcu Slovenije, s katerim se je sklenila tudi Mednarodna skladateljska tribuna Rostrum. Umeščen je bil tudi v program radijskega cikla Obiski kraljice. Ozvočili so ga organistka Polona Gantar, Miro Božič na orglicah in neandertalčevi piščali ter Marko Hatlak na harmoniki. Koncert je z neposrednim prenosom na radijskem programu ARS v poslušanje posredovala tudi nacionalna RTV hiša.
Objavljeno: sreda, 28. maj 2025 ob 11:28 | besedilo: Damijan Bogataj | fotografije: studio Praprotka, Janez Kotar
Koncertni program je zasnovala Polona Gantar. Pri tem je upoštevala zmožnosti orgel na Blejskem otoku pa tudi na prostor in na namen koncerta. Ker je bil koncert tudi sklepno dejanje Mednarodne skladateljske tribune Rostrum si je program zamislila kot zvočno razglednico Slovenije z glasbo iz preteklosti in sedanjosti. Vanj je ob delih Osterca in Premrla vključila tudi avtorske skladbe Marka Hatlaka in Mira Božiča, pa tudi improvizacije in svoje lastne priredbe.
Poslušalci koncerta na blejskem toku so slišali Variacije Stanka Premrla, Pet skladb za orgle Slavka Osterca. Miro Božič in Marko Hatlak sta dodala še svoje solistične improvizacije.
Pomemben element tega koncertnega nastopa je bila neandertalčeva piščal. Gre za najstarejše doslej znano glasbilo, ki so ga našli v jami Divje babe pri Šebreljah. Z igranjem na ta nenavaden instrument se je doslej največ ukvarjal Ljuben Dimkaroski, po njegovi smrti pa se temu inštrumentu intenzivno posveča Miro Božič. Ta je v pogovoru za nacionalni radio pred koncertom povedal, da piščal nima čistih tonov. Zato je Polona Gantar vključila tudi citat Messiaena, in s tem so ustvarili zvoke izumrlih ptic kot sinonim za tisto, kar je že bilo …
Tribuno Rostrum je spremljal pester glasbeni program, pripravljen v sodelovanju s Slovensko filharmonijo, Društvom slovenskih skladateljev, Cankarjevim domom in Akademijo za glasbo Univerze v Ljubljani.
V ločenem programskem sklopu je Miro Božič na orglice zaigral improvizacije na temo koralne Aleluje, ki v vsakem sakralnem ambientu zelo dobro zazveni in ustvari tudi dobro vzdušje. Marko Hatlak se je na tem koncertu predstavil tudi kot skladatelj. Zaigral je svojo skladbo Preludij, ki je nastala, kot sam pravi, » zaradi oboževanja glasbe Johanna Sebastiana Bacha, ki je moj večni vodnik v glasbi. Veselim se akustike cerkve na otoku, kjer je posebna energija in ljudje morajo pripluti s čolnički … to je zelo pomenljivo«.
Sam je velik občudovalec “pravih” orgel. »Zdi se mi, da so res kraljica glasbil, fasciniran sem nad delovanjem instrumenta. V tem pomenu se mi zdi harmonika nasprotje in čudež, kako lahko na tako majhen prostor spraviš tako veliko elementov, majhnih koščkov, detajlov … harmonika je narejena iz več kot tri tisoč delov: vsi morajo tesniti in se prilegati eden na drugega. Taka primerjava se mi zdi zanimiva in seveda ima harmonika tudi posebnost – specifičen zvok. Zdaj bomo združili te zvoke: namreč bas, kakršnega imajo orgle in s katerim se harmonika niti primerjati ne more. Če pa jih združimo v pravilnem razmerju, tako da nizek ton prevzamejo orgle, višje lege pa potem harmonika in morda najvišje orglice – potem si lahko predstavljam unikaten zvočni akord.«
Obiskovalcev skupaj : 1274586
Prikazov skupaj : 3788135
Trenutno : 37
