Godbeno društvo rudarjev je v soboto, 13. decembra, v ravnokar prenovljeni Modri dvorani v Idriji pripravilo svečani koncert ob 360-letnem jubileju. S skrbno izbranim programom, odličnimi solisti in uglednimi gosti so dostojno obeležili jubilej, ki je bil več kot le obletnica. Koncert je bil praznik glasbe, mesta, zgodovine in vseh, ki so ga neposredno spremljali v dvorani.
Objavljeno: ponedeljek, 15. december 2025 ob 5:55 | besedilo: Damijan Bogataj | fotografije: Robert Zabukovec
Poklon godbenikom je z obiskom koncerta izkazala tudi ministrica za kulturo Asta Vrečko, ki je v nagovoru čestitala aktivnim članom pihalnega orkestra in širšo slovensko javnost spomnila, da je Slovenija ponosna na več kot 360 let dolgo glasbeno tradicijo v Idriji. »Z veseljem sem prebrala intervju z Marjanom Kogejem, ki je neverjetnih 65 let član godbe,« se je poklonila najstarejšemu klarinetistu.
Predsednik Zveze slovenskih godb Boris Selko je godbi ob jubileju izročil praznično plaketo in v nagovoru poudaril, da jubilej idrijske godbe ni le praznik Idrije, temveč glasbeni praznik vse Slovenije in Evrope. Nives Koželj Bizjak, predsednica Godbenega društva, je poudarila, da vse člane godbe »jubilej povezuje, navdihuje in motivira, da s predanostjo nadaljujejo poslanstvo mnogih generacij pred nami. To je dokaz, da lahko glasba preseže čas in poveže ljudi skozi stoletja.« Donacijo ob obletnici je godbenikom izročila Helena Pregelj iz podjetja Hidria, ki je že vrsto let pokroviteljica godbe.
Kot je zbrane v Modri dvorani spomnila povezovalka koncerta Sanja Rejc, so zgodovinarji najstarejši zapis in prvi dokumentirani podatek o godbi našli v osmi od petnajstih knjig Slave vojvodine Kranjske, ki jo je v nemškem jeziku napisal Janez Vajkard Valvasor ter je bila natisnjena in izdana v Nürnbergu. V njej avtor poroča o počastitvi zmage Avstrijcev nad Turki pri Budimu in zapiše, da so glasbeniki pred 339 leti, v nedeljo, 15. septembra 1686, v Idriji najprej sodelovali v procesiji, nato pa igrali še na zabavi na Cesarskem travniku.
Leta 1728 so idrijski rudarji z baklami in godbo na Vrhniki pozdravili cesarja Karla VI., sto in nekaj let pozneje pa so nastopili v Postojnski jami ob obisku cesarja Franca Jožefa in cesarice Elizabete. Godbeniki so v kasnejših stoletjih z glasbo spremljali pomembne dogodke v času, ko je bila Idrija del Avstrije, Italije in Jugoslavije, to tradicijo pa ohranjajo tudi v času samostojne Slovenije.
Dirigent in umetniški vodja orkestra Aljoša Deferri je program jubilejnega koncerta zasnoval v dveh sklopih. V prvem smo slišali dela Williamsa, Lançena in Čajkovskega, s katerimi so glasbeniki poudarili povezavo s svetovno glasbeno zakladnico. V drugem sklopu so se poklonili slovenski popevki s skladbami Privška, Sepeta, Porente in Nemaniča, ki je za ta koncert napisal novo koračnico. Priredbe štirih skladb tega sklopa je prispeval nekdanji dolgoletni dirigent Domen Prezelj.
V vlogi pevskih gostov sta srca publike ogrevala Ajda Stina Turek, ki pogosteje kot s pihalnimi orkestri nastopa kot solistka v jazzovskih zasedbah, in domačin Lovro Skrt. Slednji, ki je bil vrsto let kot hornist član godbe, po maturi na Konservatoriju v Ljubljani nadaljuje študij solopetja v Berlinu. Občinstvo je takoj osvojil z odlično interpretacijo, energijo ter odrsko prezenco, ki jo na podobnih koncertih redko srečamo pri pevskih solistih.
Med koncertom so se na velikem platnu vrteli dokumentarni posnetki nastopov godbenikov na različnih slavjih v Idriji iz arhiva Davorina Mraka. Posebej posrečen spoj arhivskih posnetkov in žive glasbe v dvorani pa je režiserju Dušanu Moravcu uspel pri skladbi Venček žejnih, kjer so se posnetki odprtja Aumeškega trga zlili z glasbo v dvorani.
V duhu adventa so godbeniki koncert sklenili z zimzeleno Berlinovo skladbo Bel božič ter nepogrešljivim Straussovim Radetzkyjevim maršem, s katerim so publiki zaželeli srečo v letu 2026.
Obiskovalcev skupaj : 84864
Prikazov skupaj : 236278
Trenutno : 43
