Prvi oder Prve gimnazije Maribor je v četrtek, 24. aprila v soorganizaciji z Mariborsko knjižnico in Založbo Bogataj gostil predstavitev knjige kratkih zgodb z naslovom Gnezda. Njena avtorica je dr. Jerneja Ferlež, priznana etnologinja, bibliotekarka in tudi nekdanja dijakinjo te šole. Zgodbo o nastajanju knjige in njenih junakih sta plast za plastjo odstirali avtorica in moderatorka večera Petra Vidali.
Objavljeno: ponedeljek, 28. april 2025 ob 11:03 | besedilo: Eva Žunkovič | fotografije: arhiv ZB, arhiv Mariborska knjižnica
Obe govorki sta bili nekdaj tudi dijakinji Prve gimnazije Maribor, ki ju je desetletja pozneje za debelo uro spet sprejela pod svojo streho. Jerneja Ferlež je tu obiskovala pouk v 80. letih prejšnjega stoletja, danes pa predava na ljubljanski filozofski fakulteti in dela kot bibliotekarka v Univerzitetni knjižnici Maribor. V pogovoru je priznala, da ji je fikcija bližje kot strogo dokumentarno pisanje, ker omogoča svobodo, ki jo v znanstvenih člankih pogosto pogreša.
Idrija kot navdih
Literarni prvenec Jerneje Ferlež ni klasična zbirka zgodb, temveč preplet literarnih zapisov, spominov, občutij in raziskovalnega duha, ki so nastali jeseni 2023 med njenim bivanjem v pisateljski rezidenci Založbe Bogataj v Idriji. V dveh tednih se je dobesedno “izklopila” iz vsakdanjika in se popolnoma posvetila pisanju. Idrija jo je očarala s svojo zgodovino, ljudmi in robatim humorjem, kljub temu da so ji nekateri domačini malce zamerili, ko je zapisala, da je »Idrija na drugem koncu sveta«.
Čeprav Jerneja Ferlež večinoma piše znanstvena besedila, pogosto prestopa v eseje, kolumne in sedaj tudi leposlovje. V zgodbah prepleta človeka in prostor, razmišljanja o identiteti in bivanju, njen navdih pa so pogosto stare fotografije. Vsaka zgodba v knjigi odpira drugačen pogled na mesto, od zgodbe o deževni septembrski uri leta 1926 do razmišljanja o samopodobi v času, ko se še nisi mogel ogledati v ogledalu.
Pomembno vlogo v knjigi imajo tudi stare portretne fotografije Josipa Pelikana, idrijskega fotografa, ki se je po prvi svetovni vojni iz Idrije preselil v Celje. Tam se je uveljavil kot osrednji fotograf, njegovo zapuščino pa so že pred leti uredili v edinstven muzej, ki je dobil vrsto nagrad. Jerneja Ferlež je že pred prihodom na rezidenco v Idrijo poznala grobe orise Pelikanove zgodbe. Ko pa so ji v fototeki Mestnega muzeja pokazali pravi zaklad še neobjavljenih portretnih fotografij, je vedela, da je na pragu velike zgodbe. Založba je odkupila pravice za objavo v knjigi in te sedaj pomembno nadgrajujejo pripoved v knjigi. Fotografije v zbirki niso le vizualne ločnice pač pa tudi mostovi med preteklostjo in sedanjostjo.
Za posebno presenečenje večera je poskrbela ena od udeleženk tega kulturnega dogodka. Razkrila je dejstvo, da so na dveh od v knjigi objavljenih fotografijah njeni stari starši, ko so še živeli v Idriji. Izkazalo se je, da je Katja Treer je potomka družine Goli, ki je do nacionalizacije po drugi svetovni vojni imela v lasti trgovino in eno najpomembnejših hiš na današnjem Mestnem trgu. O njihovem položaju v skupnosti pa pove tudi podatek, da so imeli na robu mesta tudi svojo Vilo Goli, ki stoji še danes in priča o nekdanjem življenju v mestu. Katja Treer je z zbranimi delila tudi svoje spomine na dolga družinska potovanja v otroških letih in zato se je tudi njej zdela Idrija tam nekje na koncu sveta.
Knjiga Gnezda je mnogo več kot zgolj zbirka zgodb. Osvetljuje nevidno, prepleta dejansko in izmišljeno ter literaturi dajejo prostor za raziskovanje in ubesedovanje človeškega vsakdana. Bralcem in ustvarjalcem ponujajo navdih za razmislek o tem, kako lahko vsak prostor, pa naj bo to Idrija ali domače mariborsko dvorišče, postane gnezdo odličnih zgodb.
Po Idriji, Ljubljani, Celju in Mariboru se založba pripravlja na predstavitev knjige Gnezda še v Novi Gorici.
Obiskovalcev skupaj : 452470
Prikazov skupaj : 1513560
Trenutno : 68
