Na zadnjem javnem sestanku sveta KS Mesto Idrija so se člani seznanili z dejstvom, da se je delovanje grajske ure spremenilo. Po novem namreč v nočnih urah ura ne bije več.
Objavljeno: torek, 29. april 2024 ob 7:19 | besedilo: spletno uredništvo | fotografije: Anja Intihar/Delo, arhiv IN
Na novo ureditev je na sestanku opozorila mestna svetnica Damjana Žonta. Novo ureditev bitja grajske ure je zaznala sama, saj stanuje v neposredni bližini gradu in bitje grajske ure pogreša. Doslej je namreč grajska ura bila vsako ¼ ure in še vsako polno uro. Pozorni poslušalec je tako s štetjem udarcev na grajski zvon takoj ugotovil, koliko je ura.
“400 let je grajska ura z udarci na zvon meščanom sporočala točen čas, sedaj pa je utihnila. Mi jo pogrešamo. Zakaj je temu tako?” se je spraševala Damjana Žonta.
Drugačnega mnenja je bila Polona Ozebek Lampe, ki tudi stanuje skoraj v soseščini gradu. Po njenem mnenju pogosto bitje ure moti meščane in zato je prav, da so jo utišali. Da so uro res utišali nam je potrdil direktor muzeja Miha Kosmač. Povedal je, da so to naredili po navodilu župana Tomaža Venclja, ki je očitno presodil, da je nova ureditev delovanja grajske ure po meri današnjih prebivalcev mesta. Pred ukinitvijo bitja ure v nočnem času, se očitno ni posvetoval s člani mestnega sveta, ki so v večini za nov problem zvedeli prvič na samem javnem zasedanju sveta. Takrat jim je župan povedal le, da nekatere meščane v Kurjem vrhu bitje ure res moti in da tako izklapljanje pač omogoča nov digitalni sistem upravljanja z uro.
Uro v grajskem stolpu v Idriji je leta 1893 izdelala tovarna Ludwig Hainz iz Prage, ki je bila znana po izdelovanju stolpnih ur na cerkvah, gradovih, šolah in tovarniških zgradbah.
Nov digitalni sistem je namreč nadomestil starega, ki ni omogočal hitrih sprememb režima bitja ure. Kljub temu, da je ura včasih tudi malo zaostajala ali kak dan tudi ni delovala, je mnogim Idrijčanom pomenila pomembno historično vez z nekdanjo Idrijo.
Bolj kot sistem bitja ure pa upravnika gradu skrbi slabo stanje fasade na grajskem stolpu. Kot vse kaže je zaradi stalnega zamakanja in hude izpostavljenosti vsem vremenskim neprilikam, fasada na grajskem stolpu drugačne barve. Po nestrokovnih ocenah gre za lišaje, ki so se zaradi ugodnih razmer naselili v zaključni sloj fasade.
“Če hočemo to stanje izboljšati potrebujemo denar,” je povedal direktor muzeja Miha Kosmač in dodal, da bo muzej kandidiral na državnem razpisu za obnavljanje zgodovinskih poslopij.
Če bodo na razpisu uspešni bodo ob grajskem stolpu obnovili tudi grajsko fasado nad Nikovo ter bolje uredili odtekanje strešnih voda. Bo zadostovalo le pranje fasade pod pritiskom ali pa bo potrebno odstraniti zaključni sloj fasade na grajskem stolpiču, pa ta trenutek še ni jasno. Odločitev o načinu sanacije bodo sprejeli potem, ko bodo lahko strokovnjaki na licu mesta ugotovili stanje in investitorju predlagali najboljšo rešitev. Zaradi ta trenutek še negotovega financiranja obnove tudi časovni načrt za prenovo še ni izdelan.
Obiskovalcev skupaj : 454664
Prikazov skupaj : 1519083
Trenutno : 62
