Dve Zoisovi nagradi tudi v Idrijo

V Cankarjevem domu v Ljubljani so v torek, 28. novembra slovesno podelili najvišje nagrade za delo in uspehe na področju znanosti. Med nagrajenci tudi Idrijčana Igor Križaj in Uroš Cvelbar.

Objavljeno: četrtek, 30. november, 11:04 I besedilo: spletno uredništvo I fotografije: zajem zaslona RTV Slovenija

Slavnostna govornica na prireditvi je bila predsednica države Nataša Pirc Musar, prireditve pa sta se udeležila tudi predsednik vlade Robert Golob in minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič.

Prof. dr. Uroš Cvelbar je prejel Zoisovo priznanje za pomembne dosežke na področju plazemske fizike. Nagrajenec z Instituta »Jožef Stefan« je priznan strokovnjak na področju plazemske fizike. Dosegel je velik preboj v razumevanju in uporabi plinske razelektritve, ki ustvarja nizkotemperaturno plazmo pri atmosferskem pritisku. Razložil je nastanek električnega vetra, ki je posledica sklopitve nabitih in nevtralnih delcev v plazmi.

Pri tem nastane elektrohidrodinamska sila, ki je bila uporabljena za stabilizacijo nestabilnosti v tekočinah, kar je pomembno denimo v postopkih preoblikovanja v industrijski praksi. Razumevanje nizkotemperaturne plazme je prispevalo k razvoju novih metod njene uporabe za soočanje s pomembnimi izzivi, kot so razvoj novih materialov ali onesnaženost hrane. Takšna plazma lahko z nastalimi reaktivnimi radikali s površin živil očisti škodljive mikroorganizme in strupene spojine, kot so kancerogeni aflatoksini, prisotni na koruzi in žitaricah. S sodelavci je dokazal, da je možno te naravne toksine razgraditi s plazmo, nastali produkti pa niso zdravju škodljivi.

Takšne plazme se lahko uporabljajo tudi za sintezo in oblikovanje nanostruktur, s katerimi je možno graditi zelo hitre zaznavne senzorje za prepoznavo molekul ali pa nove generacije shranjevalnikov energije, kot so superkondenzatorji ali baterije. Najzanimivejši so grafen in njegovi derivati.

Prof. dr. Igor Križaj je prejel Zoisovo nagrado za vrhunske znanstvene dosežke na področju toksinologije. Je raziskovalec živalskih strupov na Institutu »Jožef Stefan«, kjer vodi Odsek za molekularne in biomedicinske znanosti. Raziskuje strupe oziroma toksine, predvsem lokalnih kač, kot sta gad in modras in v njih išče zdravila prihodnosti. Živalski strupi so namreč bogati rezervoarji zdravilnih učinkovin in pomembnih orodij za raziskave temeljnih fizioloških procesov v človeškem organizmu.

Raziskave dr. Križaja imajo zato močno aplikativno noto s ciljem razvoja novih zdravil in diagnostičnih sredstev za zdravljenje ljudi in živali. Ob številnih odmevnih dosežkih dr. Križaja na področju toksinologije še posebej izstopata dva, ki prinašata konceptualni preboj pri zdravljenju dveh najbolj perečih boleznih današnjega sveta – Alzheimerjeve bolezni in venske trombembolije. Prvi izstopajoč dosežek predstavlja opis molekulskega mehanizma delovanja kačjega nevrotoksina, kar je vodilo do izvirnega predloga za razlago nastanka Alzheimerjeve bolezni, novih izhodišč za njeno zdravljenje in diagnostiko bolezni. Drugi izstopajoč dosežek pa je odkritje novega strukturnega tipa antikoagulantne beljakovine v modrasovem strupu. Na osnovi tega odkritja dr. Križaj z raziskovalno skupino razvija inovativne antikoagulante oziroma zdravila za preprečevanje strjevanja krvi. Ta bodo zaradi selektivnega delovanja na notranjo pot strjevanja krvi omogočila bistveno bolj varno zdravljenje venske trombembolije od obstoječih terapij.

Več in podrobneje o njunem delovanju pa si poglejte v posnetku pogovorov iz TV studia Idrijskih novic.