Čipke povezale Gorico in Idrijo

Izobraževanje Gorizia & Idrija European Lacemaking Centers je v angleškem jeziku izvajala gospa Rosita D’Ercoli, ki je učiteljica klekljanja, zbirateljica čipk in raziskovalka arhivov. Je odlična poznavalka zgodovine čipkarstva do konca druge svetovne vojne na področju zahodne Slovenije in severovzhodne Italije. Vsebina izobraževanja je bila osredotočena na vplive sobivanja Idrije in Gorice v isti državi, v obdobju med obema vojnama, ki so bili pomembni za razvoj idrijske čipke.

V obdobju med obema vojnama je bila idrijska Čipkarska šola vključena v mrežo čipkarskih šol in tečajev, ki jih je upravljala Aminnistrazione dei regi corsi merletti di Gorizia. Uprava je delovala v Gorici, šole in tečaji so izvajali v Idriji, Bovcu, Izoli, Cerknem, Velikem Dolu, na Čepovan in v Dol Otlica (danes Predmeja). Ema Kočevar, rojena v Idriji, je bila zadolžena za vsebino učnih programov in za trženje čipk. Idrijčanka Ana Troha je bila odgovorna za pripravo vzorcev za vse navedene šole in tečaje. Materialni viri niso dovolj zanesljivi, da bi lahko rekli, da je bila Ana Troha avtorica vzorcev, vsekakor pa viri dokazujejo, da je idejne osnutke različnih avtorjev izrisala kot vzorce za klekljanje.

V navedenih krajih so se klekljale čipke, ki so bile na italijanskem tržišču prepoznavne, cenjene in so se tržile pod imenom »Pizzo d’Idria«.V dvajsetih in tridesetih letih 20. stoletja, se je zaradi povpraševanja italijanskih kupcev po finejši čipki, kot je bila idrijska čipka izdelana v tehniki širokega risa, na območju Gorice in Idrije začela razvijati posebna tehnika klekljanja, ki so jo imenovali Fiandra, oziroma flandrijski ris. Najprej se je razvila tehnika klekljanj flandrijskega risa s petimi pari, kasneje še flandrijskega risa s tremi pari. Tehnika klekljanja flandrijskega risa s petimi pari je vplivala tudi na kasnejši razvoj idrijske čipke, konkretno na razvoj tehnike klekljanja idrijski ris.

Logična posledica tesne povezanosti Idrije in Gorice so izvodi istih vzorcev za klekljanje, ki se hranijo tako v Idriji, kot v Gorici. V arhivu Čipkarske šole Idrija so vzorci evidentirani kot vzorci za klekljanje italijanskega risa. V arhivu v Gorici pa kot vzorci za klekljanje flandrijskega risa. Namen izobraževanja je bil določiti izvor teh vzorcev in ugotoviti za katero tehniko klekljanja so bili narisani. Še posebej pa smo želeli ugotoviti, ali sta italijanski ris in flandrijski ris dve različni tehniki klekljanja, ali gre za dvojno poimenovanje iste tehnike.

Rosita d’Ercoli je na osnovi materialnih zgodovinskih virov predstavila evolucijo tehnike klekljanja flandrijski ris in izvor zgoraj omenjenih vzorcev za klekljanje. Ugotovili smo, da je v Idriji uveljavljeno poimenovanje italijanski ris drugo ime za flandrijski ris. V delavnici smo izdelovanje različic flandrijskega risa s tremi in s petimi pari tudi praktično preizkusili. Za izvor vzorcev za klekljanje flandrijskega risa je zanesljivo, da so bili narisani v 30. letih 20. stoletja, ni pa dovolj zanesljivih materialnih virov, ki bi izpričevali avtorje vzorcev.

“Želim ostati v stiku s kakovostno izdelano čipko in to večinoma lahko dobim samo v Čipkarski šoli Idrija. Vedno izvem nekaj novega, ne glede na to, koliko znanja imam, zahvaljujoč moji klekljarski učiteljici Tonici Prelovec.”

Idrijčanka Jana Dobnik je 28 let vodila krožke klekljanja v OŠ Starše in v osnovnih šolah v Mariboru

“Čipkarska šola Idrija je edina ustanova v Sloveniji, ki ponuja strokovna izobraževanja na področju klekljanja za učiteljice po Sloveniji, ki poučujejo klekljanje kot interesno dejavnost ali izbirni predmet. Druge možnosti za pridobitev didaktike in metodike poučevanja klekljanja v Sloveniji ni.”

Mag. Majda Jurkovič, 10 let izvaja krožke klekljanja na osnovnih šolah v Ljubljani

»Izobraževanje mi je odstrlo pogled na polpreteklo zgodovino naše čipkarske šole ter širšega klekljarskega območja, obenem pa poglobilo predznanje klekljanja tehnike flandrijski ris. S predstavitvijo zgodovinskih dejstev o idrijski in goriški čipkarski šoli ter njuni prepletenosti v obdobju po 1. svetovni vojni bolje razumem razvoj idrijske čipke. Spoznanj, izkušenj je bilo mnogo, eno od njih pa se mi zdi zelo pomembno z vidika odgovornosti do klekljarske dediščine, ki sem jo prejela. Če hočem razumeti sedanjost ter obenem delovati za prihodnost, moram najprej dobro poznati preteklost.«

Jožica Klanjšček, učiteljica klekljanja v Čipkarski šoli Idrija