S koncertom stare glasbe v izvedbi komornega baročnega tria »Nocturnalia ensemble« so se v četrtek, 19. oktobra, v Idriji sklenili tradicionalni Odsevi srebrnega časa v organizaciji javnega zavoda CUD Hg iz Idrije.
Objavljeno: sreda, 25. oktober 2023 ob 7:03 | besedilo: spletno uredništvo I fotografije: Robert Zabukovec
Koncert stare glasbe je poslušalce prestavil za tri stoletja nazaj, v čase, ko je v Idriji bival slavni naravoslovec in prvi rudniški zdravnik Janez Anton Scopoli. Leto, ki se izteka, je Občina Idrija razglasila za Scopolijevo leto, saj se je znanstvenik svetovnega slovesa rodil pred natanko 300 leti v Cavaleseju na Južnem Tirolskem. Študiral je na Dunaju in bil od tam napoten v Idrijo, kjer je kot rudniški zdravnik delal med leti 1754 in 1769. Postal je član številnih uglednih znanstvenih ustanov, predaval je na metalurški akademiji v Banski Štiavnici in akademsko kariero sklenil kot profesor kemije in botanike na univerzi v Pavii, kjer je 8. maja tudi 1788 umrl.
Na program koncerta v cerkvici svete Trojice so glasbeniki uvrstili dela, ki so nastajala za časa življenja Scopolija. Telemann, Händel, Tartini in Bonporti so reprezentančni predstavniki glasbenega baroka, ki je v svetovno zakladnico glasbenih umetnin prispeval izjemno bero odličnih skladb. V desetletju in pol, ko je v Idriji bival in delal Scopoli, je bil glasbeni barok v Evropi na vrhuncu in pragu svojega slovesa sočasno. Najprej je leta 1759 umrl Händel, osem let pozneje še Telemann in tri leta za njim še Tartini. Ko je Scopoli pomahal Idriji in rudniku v slovo, so se na nebu evropske glasbe že kazali novi prijemi in stil, ki je po načelu evolucije, na temeljih baroka, uveljavljal nove izrazne prijeme. V letih službovanja na univerzi v Pavii, ki je bila Scopolijeva zadnja življenjska postojanka, je že prevladala dunajska klasika s Haydnom in Mozartom. Slednji je dobro leto pred Scopolijevo smrtjo na Dunaju doživel ovacije ob krstni izvedbi Figarove svatbe. Prišli so novi skladatelji z novo glasbo, najvrednejša iz časa baroka pa se je ohranila do današnjih dni.
V komornem glasbenem sestavu »Nocturnalia ensemble« glasbo starih mojstrov poustvarjajo Mojca Jerman iz Godoviča na baročni violini, Pablo Tejedor Gutierrez iz Madrida na baročnem violončelu in Alex Mastichiadis iz Aten na čembalu. Z odločitvijo, da skladbe baročnih mojstrov poustvarjajo na originalnih historičnih inštrumentih, so naredili velik korak k pristnejši izkušnji poslušalcev. Izvajalska praksa pri poustvarjanju skladb starih mojstrov sledi spoznanju, da so se iz tistega obdobja ohranili le bolj ali manj čitljivi in nepopolni notni zapisi. To postavlja današnje izvajalce stare glasbe v položaj, ko se morajo suvereno odločati med iskanjem glasbenega izraza tistega časa in suhoparnimi in ne malokrat nepopolnimi notografijami stare glasbe. Prav zato so sodobne izvedbe starih mojstrov še bolj zanimive.
Koncertni večer v idrijski cerkvici svete Trojice, ki so jo postavili že kmalu po odkritju samorodnega živega srebra v danes zasutem potoku za sedanjo Mestno hišo, je z govorico glasbe sporočal o povezavi človeka, narave in znanosti. Dan pred koncertom v Idriji so mladi glasbeniki, v poklon spominu na Janeza Antona Scopolija, z istim programom nastopili v Botaničnem vrtu v Ljubljani. Prav bi bilo, da bi se o njem pogovarjali tudi v letih, ko bomo čakali na naslednjo okroglo obletnico.
Obiskovalcev skupaj : 387896
Prikazov skupaj : 1115139
Trenutno : 57
