Predavatelj na prvem muzejskem večeru nove sezone je v torek, 10. februarja, privabil neobičajno veliko število obiskovalcev. Arhitekt Cveto Koder je v uri in pol strnil pripovedi in podobe 50-letnega dela na področju arhitekture, s katerim je pustil trajen pečat predvsem na Idrijskem in Cerkljanskem.
Objavljeno: sreda, 11. februar 2026 ob 7:08 | besedilo in fotografije: Damijan Bogataj
V diplomskem delu se je posvetil Dolenjskim Toplicam, kjer je leta 1973 zasnoval ureditev širšega območja. Prve izkušnje si je kot študent nabiral v referatu Eda Mihevca, ki je arhitekturno modrost pridobival v razredu Jožeta Plečnika. Modrosti, ki mu jih je že takrat prenašal ugledni profesor, so mu ostale trdna opora za vse življenje. Po končanem študiju se je pridružil ekipi mladih arhitektov, ki jih je pod okriljem komunalnega podjetja zbral arhitekt Milan Božič. Nastal je Atelje za projektiranje, ki je v treh desetletjih delovanja predstavljal pomembno ustvarjalno središče mesta in regije. Z enotama v Ajdovščini in Ljubljani je presegal občinske meje. V njem so ustvarjalni okvir našli številni arhitekti in strokovnjaki drugih področij, njihovo povezovanje pa je prinašalo nove projekte in razmisleke o prihodnosti. Da se v Idriji snuje arhitektura, vredna pozornosti, je prepoznala tudi stroka, ki ji je za arhitekturno zasnovo nove šole na sotočju Idrijce in Nikove podelila nagrado Prešernovega sklada. Prejela sta jo Barbara in Božo Rot iz ljubljanske enote idrijskega Ateljeja za projektiranje.
V desetletjih, ki so sledila, je Cveto Koder dozorel v izkušenega in preudarnega arhitekta, ki je sledil sodobnim trendom, a v bistvu ostal zvest tradicionalnim vrednotam v oblikovanju prostora v najširšem pomenu besede. Publiki na muzejskem večeru je predstavil serijo diapozitivov svojih najuspešnejših del.
Kot arhitekt se je podpisal pod informacijski center pred Bolnico Franjo, novo poslopje policije v Idriji, stanovanjske bloke Sigade v Cerknem, Kendov dvorec in tudi pod nov poslovno-stanovanjski center v Spodnji Idriji. V duhu nekdanjih časov je zasnoval tudi več partizanskih spomenikov v Idriji, na Vojskem, v Cegovnici in na Hudem polju. Pomembno mesto v njegovem opusu zavzemajo tudi sakralni objekti: avtor je več kapelic, cerkve v Čekovniku ter v Idrijskih Krnicah in poslovilne vežice v Ledinah. Posvečal se je tudi arhitekturi mostov in njihovemu natančnemu umeščanju v prostor v Spodnji Idriji ter na Mejci v Idriji.
Pomembno je tudi njegovo delo na področju gasilstva. Kot avtor odličnih rešitev se je izkazal pri snovanju gasilskih domov v Planini pri Cerknem in v Idriji. Njegove stanovanjske hiše so posejane od Porezna do Javornika; vsaka pripoveduje svojo zgodbo, se pogovarja s pokrajino in stanovalcem nudi varno zavetje ter toplino doma.
Čas pa v življenje arhitekta prinese tudi manj vesele trenutke. Kar nekaj projektov, ki jih je zasnoval z vso skrbnostjo in zavzetostjo, se ni uresničilo. Mednje sodi tudi širokopotezna zasnova pozidave območja Uta, kjer bi Idrija lahko dobila novo avtobusno postajo, kulturno dvorano, kongresni center, hotel, garažno hišo, stanovanja in še pristajališče za medicinske helikopterje. Neuresničeni so ostali tudi načrti za boljšo ureditev mestnega parka Mejca, ki bi lahko postal »zelena dnevna soba mesta«. Za uresničitev takšnih idej so potrebni investitorji in pogumno vodstvo lokalne skupnosti, ki zna presoditi, kaj je v določenem trenutku dobro za mesto in njegove prebivalce.
Z zgodbo o Iskrijadi na planjavi pred nekdanjim Hotelom Bor v Črnem Vrhu, kjer se je zbralo več tisoč delavcev sistema Iskra, je arhitekt Cveto Koder sklenil bežen pregled petih desetletij svojega ustvarjanja. Na sklepno misel mojstra Plečnika, da »arhitekt ni poklic, ampak usoda človeka«, so poslušalci odgovorili s toplim aplavzom. To je bil poklon njegovemu umetniškemu opusu in spodbuda za snovanje novih oblikovalskih ter arhitekturnih projektov v prihodnje.
.
Obiskovalcev skupaj : 395309
Prikazov skupaj : 1136593
Trenutno : 56
