Ženske so bolj izobražene, a delajo manj

V večini držav sveta danes obeležujemo praznik dela. V Sloveniji smo ga začeli praznovati že na začetku 20. stoletja, takrat so prve proslave potekale v Ljubljani, Celju, Mariboru, Trstu, Beljaku in Celovcu. Slavnostni dogodki pa so potekali tudi v rudniških krajih. V Sloveniji praznujemo z različnimi običaji, na primer jutranjimi budnicami, nošnjo nageljnov, prižiganjem kresov na predvečer in postavljanjem mlajev.

Objavljeno: sreda, 1. maj 2024 ob 8:35 | besedilo: spletno uredništvo | fotografije: arhiv IN

Lani je bilo v Sloveniji približno 941.300 delovno aktivnih, kar pomeni 19,0 % več kot pred desetimi leti, ko jih je bilo okoli 791.300. Med delovno aktivnimi se je nekoliko zmanjšal delež žensk, in sicer s 45,2 % na 44,9 %. Po podatkih Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje je bila stopnja registrirane brezposelnosti ob koncu prejšnjega leta višja med ženskami kot med moškimi. Samozaposlenih je bilo ob koncu lanskega leta približno 101.700, še za okoli 50 več jih je bilo mesec prej, ko je njihovo število doseglo najvišjo vrednost doslej.

Povprečna starost delovno aktivnih narašča
Lani je povprečna starost delovno aktivnih znašala 43,6 leta, deset let prej pa 42,0 leta. Ta se je zvišala tako med moškimi kot tudi med ženskami. Pri moških je zrasla za 1,3 leta, pri ženskah pa za 2,0 leta. Vzrok za višjo povprečno starost delovno aktivnih žensk je v tem, da se v povprečju šolajo dlje in zato nekoliko pozneje vstopijo na trg dela. Pokojninska reforma iz leta 2012 pa je prinesla tudi postopno izenačenje spolov ob dvigu upokojitvene starosti na 65 let in bonuse za ostajanje v zaposlitvi po izpolnitvi minimalnih pogojev za upokojitev.

Ženske v povprečju bolj izobražene
Konec prejšnjega leta je imelo 54,2 % delovno aktivnih srednješolsko izobrazbo. Prav tako je za 2,9 odstotne točke upadel delež oseb z največ osnovnošolsko izobrazbo (na 9,3 %). Po drugi strani pa se je za 6,0 odstotne točke, na 36,5 %, povečal delež delovno aktivnih z višjo ali visokošolsko izobrazbo. Izrazitejše spremembe v izobrazbeni strukturi so se zgodile pri ženskah. Skoraj polovica delovno aktivnih žensk je imela višjo ali visokošolsko izobrazbo (48,4 %), kar je za 8,8 odstotne točke več kot pred desetimi leti. Delež žensk s srednješolsko izobrazbo se je zmanjšal za 5,4 odstotne točke na 44,2 %, z osnovnošolsko izobrazbo pa za 3,3 odstotne točke, na 7,4 %.

Več delovno aktivnih z daljšo odsotnostjo z dela
Ob koncu lanskega leta je bilo z dela dlje odsotnih nekaj več kot 46.800 ali 5,0 % delovno aktivnih prebivalcev. Od tega je bilo nekaj manj kot 14.000 oseb odsotnih zaradi starševskega varstva ali porodniškega dopusta, nekaj več kot 32.800 pa jih je bilo dolgotrajno bolniško odsotnih. Pred desetimi leti je bilo z dela dlje odsotnih nekaj več kot 30.400 ali 3,8 % delovno aktivnih prebivalcev. Razmerje med dolgotrajno bolniško odsotnimi in odsotnimi zaradi starševskega varstva oz. porodniškega dopusta pa je bilo precej bolj izenačeno kot lani. Rast števila prvih je povezana z zviševanjem povprečne starosti delovno aktivnih, po letu 2020 pa je to tudi posledica epidemije covida-19.

Naraščanje števila delovno aktivnih tujcev
Število in delež delovno aktivnih tujih državljanov, brez kmetov, sta se v zadnjih desetih letih več kot podvojila. V 2013 jih je bilo nekaj več kot 50.000, kar je predstavljalo 6,6 % delovno aktivnih. Prihajali so iz 114 držav, največ iz Bosne in Hercegovine. Konec prejšnjega leta se je njihovo število dvignilo na nekaj več kot 138.300 ali 15,0 % delovno aktivnih. Prihajali so iz 146 držav, še vedno je bilo največ državljanov BiH.
V Sloveniji je ob koncu prejšnjega leta delalo tudi nekaj manj kot 6.800 tujcev dnevnih migrantov iz sosednjih držav. V primerjavi z letom 2013, ko jih je bilo nekaj več kot 2.100, se je njihovo število potrojilo. Najbolj se je povečalo število hrvaških državljanov, ki dnevno prihajajo na delo v Slovenijo, in sicer za okoli 4.000. Rast števila je mogoče povezati z vstopom Hrvaške v Evropsko unijo na sredini leta 2013 in vstopom v schengensko območje 1. januarja 2023.

Več delovno aktivnih v večini področij dejavnosti
V gradbeništvu se je število delovno aktivnih v zadnjih desetih letih dvignilo za 48,3 % ali za nekaj več kot 25.100, na okoli 77.200. V tem področju dejavnosti je tudi najbolj zrasel delež med vsemi delovno aktivnimi, in sicer s 6,6 % na 8,2 %. Tehnološki napredek v zadnjem desetletju pa je informacijske in komunikacijske dejavnosti postavil k vrhu lestvice po rasti števila delovno aktivnih, saj se je to v omenjenem področju dejavnosti povečalo za 44,4 %.

Tudi po več aktivnih zaposlitev za doseganje polnega delovnega časa
Pri moških je bil povprečni delovni čas pred desetimi leti za 0,7 ure na teden daljši kot pri ženskah, lani se je ta razlika zmanjšala na 0,5 ure na teden. Leta 2023 je bilo nekaj več kot 903.600 oseb zaposlenih za polni delovni čas, od tega jih je okoli 890.600 ta obseg doseglo z delom v okviru ene aktivne zaposlitve. Skoraj 13.000 pa je bilo takšnih, ki so do polnega delovnega časa sočasno opravljali več zaposlitev, tudi do 9. Po drugi strani je bilo nekaj manj kot 37.700 zaposlenih za krajši delovni čas. Med njimi je nekaj več kot 500 oseb sočasno opravljalo več zaposlitev, tudi do 5, a še vedno niso dosegli polnega delovnega časa.