Napovedi meteorologov, da se bodo minulo noč v Sloveniji spustile temperature tudi do – 20 stopinj Celzija so se uresničile. V Zadlogu pri Črnem Vrhu nad Idrijo so zjutraj izmerili – 22 stopinj Celzija, kar je rekordno nizka temperatura v tej zimi. Še nižja kot v Zadlogu je bila temperatura na Babjem polju, kjer so zjutraj izmerili -24,3 stopinje Celzija.
Objavljeno: četrtek, 8. januar 2026 ob 7:23 | besedilo: spletno uredništvo | fotografije: Barbara Rupnik, Getty Images, Jošt Rupnik
Nizke temperature v Zadlogu niso nobena posebnost. Mikrolokacija vasi, ki leži na nadmorski višini 716 metrov, pogosto botruje nizkim temperaturam, ko se ob prodoru hladnih zračnih mas vas znajde tudi v območju brez vetra. Prav slaba prevetrenost in relativno visoka nadmorska višina pogosto botrujeta zelo nizkim temperaturam s katerimi pa domačini živijo brez posebnosti.
V noči iz srede na četrtek, 8. januarja, so meteorologi napovedovali hitro nižanje temperature zraka. Na meteorološki postaji v Zadlogu so na primer ob v sredo, 7. januarja ob 13. uri zabeležili temperaturo zraka -5,6 stopinj Celzija. Ta se je popoldne in zvečer iz ure v uro nižala. Ob 16. uri je bila že -6,2, ob 20. uri -6,9 in ponoči ob 2. uri že -9,2 stopinje Celzija. V drugem delu noči pa je temperatura še hitreje padala. Ob 3. uri je bila tako že -13,5, ob 4. uri – 16,7, ob 5. uri pa -19,3.
Rekordno nizko temperaturo je avtomatska meteorološka postaja izmerila ob 6. uri in 30 minut, ko je termometer kazal -22 stopinje Celzija. Od te rekordne temperature pa so merilni inštrumenti na meteorološki postaji v Zadlogu ob vsakem kasnejšem merjenju beležili postopno »dvigovanje« temperature, ki pa je še vedno ostajala globoko pod lediščem.
V Zadlogu imajo te dni ob tako nizkih temperaturah pravo zimsko pravljico saj jim je zadnje sneženje natrosilo tudi kar nekaj snega, ki zaradi nizkih temperatur ostaja tudi po drevju. Ob koncu sneženja so izmerili 37 cm snega, ki pa se je do danes skrčil za 7 cm na 30 cm. Ta snežna odeja ob nizkih temperaturah deluje kot izolator in vsaj začasno ščiti zemljo pred pretirano podhladitvijo.
Ljudje so na podlagi stoletnih opazovanj vremena in tudi temperatur spoznanja strnili v mnoge pregovore. Eden takih je tudi »Kar januar zmrzne, leto pozlati,« ki sporoča, da je za dobro letino in obilen pridelek nujna tudi zimska zmrzal. Ta uničenje škodljivce ali pa vsaj zmanjša njihovo število, uničuje tudi ličinke in bolezni v tleh, ki bi sicer spomladi napadli posevke. Nizke temperature omogočajo tudi počitek zemlje, kar pomaga ohranjati rodovitnost in strukturo prsti. Pomembno pa je tudi to, da sneg in zmrzal pomagata zadržati vlago v tleh, ki je spomladi ključna za rast rastlin. Mraz pa uravnava tudi naravne cikle saj se brez prave zime se letni časi “zmedejo”, kar lahko vodi v slabšo letino. Kmetje so zato mraz dojemali ne kot sovražnika, ampak kot naložbo v prihodnjo letino.
.
Obiskovalcev skupaj : 60068
Prikazov skupaj : 160980
Trenutno : 49
