V okviru projekta Studio Evropa je Pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji v petek, 12. junija, na gradu Gewerkenegg v Idriji pripravila razpravo o prihodnosti evropske avtomobilske industrije. Sodelujoči so osvetlili ključne izzive panoge, med katerimi so zeleni prehod, tehnološke spremembe, vse močnejša konkurenca iz Azije ter vprašanje konkurenčnosti Evrope v prihodnjih desetletjih.
Objavljeno: torek, 16. junij 2026, ob 11:09 | besedilo: spletno uredništvo | fotografije: arhiv IN
V razpravi so sodelovali evropska poslanka Zala Tomašič, župan Občine Idrija Tomaž Vencelj, koordinator misije GREMO slovenske avtomobilske industrije Iztok Seljak ter sociolog, publicist in raziskovalec mobilnosti Andrej Brglez.
Zala Tomašič je poudarila, da bi morala Evropska unija zagovarjati tehnološko nevtralnost in industriji omogočiti razvoj različnih tehnoloških rešitev. Po njenem mnenju je bila del evropske zakonodaje v preteklem mandatu sprejeta brez zadostnega dialoga z industrijo in brez ustrezne podlage v dejanskih podatkih. Opozorila je tudi na neenakopraven položaj evropskih proizvajalcev v primerjavi s kitajskimi, ki so bili deležni močne državne podpore. »Evropa ima tradicijo, kakovostno avtomobilsko industrijo in zelo izobražene ljudi, vendar zaradi birokracije in omejitev izgubljamo konkurenčnost. Ustvariti moramo okolje, ki spodbuja inovacije,« je dejala.
Župan Tomaž Vencelj je izpostavil dolgo tehnološko tradicijo Idrije. Spomnil je, da je mesto po zaprtju rudnika uspešno preneslo znanje v druge tehnološke dejavnosti. »Podjetji, ki sta vpeti v avtomobilsko industrijo, znata slediti razvojnim trendom, zato sem glede prihodnosti Idrije optimističen,« je povedal.
Najostrejši je bil Iztok Seljak, ki je ocenil, da Evropa zaostaja zaradi pomanjkanja jasne vizije in razumevanja globalnih razvojnih trendov. Po njegovih besedah Kitajska Evropo na področju mobilnosti prehiteva za približno 15 let. »Biti vodilen v zelenem prehodu je dober cilj, vendar smo zgrešili pristop. Evropa je šla v prehod brez ustrezne industrijske podlage,« je dejal. Del odgovornosti za trenutni položaj je pripisal tudi sami avtomobilski industriji, ki je po njegovem mnenju predolgo živela v »coni udobja« in ni pravočasno odgovorila na spremembe. Poudaril je pomen znanja, inovacij in razvoja novih tehnologij ter opozoril, da Evropa potrebuje jasnejšo razvojno strategijo. »Danes doživljamo izvedbo brez vizije, kar je nočna mora,« je dejal.
Podobno je razmišljal tudi Andrej Brglez, ki meni, da Evropa kljub velikemu ustvarjalnemu potencialu izgublja razvojni zagon. Po njegovem mnenju evropske države pogosto želijo doseči preveč ciljev hkrati, medtem ko njihovi globalni konkurenti natančno vedo, kam želijo priti. »Drugi vedo, kam tečejo, mi pa nimamo jasnih ciljev,« je opozoril Brglez. Dodal je, da sama regulativa ali zgolj trg ne moreta rešiti vseh izzivov, temveč je treba najti ravnovesje med obema pristopoma.
Sogovorniki so se strinjali, da je zeleni prehod nujen, vendar bo njegova uspešnost odvisna predvsem od sposobnosti Evrope, da ob okoljskih ciljih ohrani tudi konkurenčno in tehnološko napredno industrijo.
Obiskovalcev skupaj : 656157
Prikazov skupaj : 1839869
Trenutno : 59
