Mestna knjižnica in čitalnica ter Založba Bogataj sta v četrtek, 14. novembra v knjižnici predstavila novo knjigo z naslovom Gnezda. Jerneja Ferlež jo je napisala lansko leto, ko je bivala v pisateljski rezidenci v Idriji. Zbirka desetih kratkih zgodb je po ocenah prvih bralcev odlično branje o Idriji, Idrijčanih, zgodovini in današnjem utripu mesta.
Objavljeno: petek, 15. november 2024 ob 13:40 | besedilo: spletno uredništvo | fotografije: Anja Dolenc, Branka Štremfel, Robert Zabukovec
Milanka Trušnovec je v navdušenju nad novo knjigo na predstavitvi poudarila, da pisatelji, ki prihajajo v mesto v okviru pisateljske rezidence, tu puščajo trajno sled. Njihova ustvarjalnost se odstira v knjigah, literarnih dogodkih in številnih srečanjih. Ugotovila je, da avtorica knjigo začenja z dežjem in poplavami, končuje pa s soncem in optimizmom.
Jerneja Ferlež je Mariborčanka. Lansko leto je poslala prijavo in bila izbrana za eno od dveh rezidentk. 10 dni je na stroške organizatorja bivala v Idriji, spoznavala mesto in ljudi ter pisala. Leto dni pozneje je luč dneva ugledala knjiga v katero je strnila 10 pripovedi. Kot je sama povedala na predstavitvi v knjižnici ne gre za eseje ali kolumne.
Besedila sama označuje kot zgodbe, ki so nastajale v dneh njenega bivanja v mestu, ki ga je v zgodbi »Izstopna postaja Celje« označila kot kraj na koncu sveta. V pripravah na odhod v rezidenco je prebrala goro gradiva o Idriji in naletela na obsežno študijo, ki jo je v desetletju po drugi veliki vojni napisal Mariborčan Franjo Baš. Jernejo Ferlež je zanimalo, kako so danes videti poslopja in ulice, kakšen je način življenja in kako danes razmišljajo domačini. V času od Baševega do njenega obiska so se v mestu zgodili tektonski premiki. Rudnik je povsem ugasnil, mesto se je iz zatohle in zdravju nevarne kotline vsaj na prvi pogled preobrazilo v privlačno skupnost. Ker je avtorica po poklicu tudi knjižničarka, je seveda že prvi dan bivanja v Idriji zavila v knjižnico in prosila za vpisni list. »Da si član knjižnice v kraju kjer bivaš ali pa si tam na daljšem obisku se mi zdi nekaj povsem normalnega in neobhodnega« je povedala Jerneja Ferlež na predstavitvi v Idriji. V pogovoru z založnikom Damijanom Bogatajem je priznala, da zelo spoštuje in ceni idrijski narečni govor, ki je nekaj posebnega. »Še danes ga ne razumem v vseh odtenkih in sploh si ne upam ponavljati slišanega«. Zato je ob piljenju knjige za pomoč pri zapisu narečnega govora prosila Božo Vencelj, ki ji je z navdušenjem pomagala tako, da so vse v narečju zapisane povedi v knjigi pravilno zapisane.
Eno od zgodb v knjigi avtorica posveča Josipu Pelikanu. Ta znameniti celjski fotograf je do svojega 33 leta živel in ustvarjal v Idriji. Njegov fotografski atelje je stal na mestu levo današnjega bančnega poslopja na bregu Nikove v središču Idrije. V Celju so mu postavili pravi muzej, ki ga vsako leto obišče zelo veliko ljudi. V knjigi je objavljena tudi serija fotografij, ki jih je v letih do prve velike vojne Josip Pelikan posnel v Idriji.
Zbranim na predstavitvi v Idriji sta avtorica in založnik na video projekciji zavrtela vse fotografsko gradivo in slike je publika glasno komentirala. Vse objavljene fotografije hrani muzej na gradu brez podatkov o tem, kdo je na posamezni fotografiji. Na predstavitvi knjige je Boža Vencelj na eni predstavljenih fotografij takoj prepoznala Rozo Goli, ki je kot mama pestovala hčerko Marijo Goli. Ta se je kasneje podpisovala s priimkom Treejer. Jerneja Ferlež je doktorica znanosti s področja etnologije in kulturne antropologije. Zaposlena je v Univerzitetni knjižnici Maribor in na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer predava etnologijo in kulturno antropologijo. Podpisala je že več znanstvenih knjig, knjiga Gnezda pa je njen literarni prvenec. Prejela je Glazerjevo listino in Murkovo priznanje za posebne dosežke v etnologiji ter Čopovo diplomo, najvišjo nagrado na področju knjižničarstva v državi.
Založnik Damijan Bogataj je napovedal, da bodo v prihodnjih mesecih knjigo Gnezda predstavili še v Ljubljani, Celju in Mariboru.