V sklopu priprav na novo šolsko leto smo na Gimnaziji Jurija Vege Idrija z zaposlenimi in zanje konec avgusta organizirali dva dogodka, ki smo ju poimenovali tržnica idej. Zaposleni so imeli možnost predstaviti pedagoške metode, ki jih uporabljajo pri svojem pouku, prav tako pa tudi znanja, ki so jih pridobili z vključenostjo v različne projekte in Erasmus+ aktivnosti.
Objavljeno: četrtek, 26. september ob 7:29 | besedilo: Tina Mervic | fotografije: arhiv GJV Idrija
Ostali sodelavci, ki metod niso predstavljali, so se predstavitev udeležili in z vprašanji ter komentarji aktivno soustvarjali dogodek. Tega smo organizirali tudi, ker smo si v akcijskem načrtu šole zadali, da dvignemo dosežke dijakov s pomočjo uporabe aktivnih metod poučevanja. Zaposlenim smo predstavili uporabo različnih spletnih orodij, kot je LessonUp, ki omogoča obogatene predstavitve z interaktivnimi dodatki, vprašanji in možnostjo spremljanja individualnega dela dijakov. Obnovili smo tudi znanje uporabe spletne aplikacije Kahoot, ki je prav tako pogosti spremljevalec pouka tako za ponavljanje snovi, preverjanje znanja kot za pridobivanje novih vsebin.
V sklopu projekta Digitrajni učitelj so predstavili napredno uporabo spletne učilnice Moodle na primeru poučevanja matematike, ki omogoča mnoge aktivnosti, preko katerih lahko dijaki gradijo svoje znanje. Aktiv profesorjev športne vzgoje je predstavil aplikacijo Video delay, ki jo uporabljajo, da lahko dijaki analizirajo svoj gib, na primer odboj pri odbojki, in ga na podlagi povratne informacije tudi izboljšajo. Ker se profesorji pogosto udejstvujejo tudi v aktivnostih v sklopu Erasmus+ programa, kjer pridobivajo nove ideje za izvajanja aktivnih in drugačnih metod pri pouku, je bilo nekaj predstavitev namenjenih tudi temu. Spoznali oziroma obnovili smo različne sodelovalne metode za delo v skupinah, spoznali izkustvene aktivnosti pri pouku psihologije in domače naloge, preko katerih dijaki psihološko teoretično znanje preizkusijo v svojem vsakdanjem življenju in ugotovitve skozi samorefleksijo tudi ocenijo.
Spoznali smo tudi oblikovanje kriterijev uspešnosti pri pouku slovenščine, ki ga usmerja princip formativnega spremljanja, ki ga marsikdo med zaposlenimi udejanja. Nekateri zaposleni pa so vključeni v projekt Vključujoča šola, v sklopu katerega znanja s področja formativnega spremljanja pridobivajo z namenom izboljšanja pouka. Kolegice so predstavile tudi razloge, zakaj še vztrajati pri vzpostavljanju varnega in spodbudnega okolja, in razloge podkrepile s primeri aktivnosti, ki jih lahko izvedemo na začetku šolske ure, pri razredni uri, z namenom izboljšanja razredne klime. Predstavili so tudi sodelovanje v projektu Recreate history z uporabo 3D tehnologij in pripovedovanja zgodb. Za konec pa smo se preizkusili tudi v oblikovanju gline kot likovne terapije.
Organizatorje veseli, da so udeleženci tržnico idej označili kot uporabno in zanimivo. Skoraj vsi udeleženci pa se strinjajo, da bi lahko tovrstni dogodek organizirali pred začetkom vsakega šolskega leta.
Obiskovalcev skupaj : 442220
Prikazov skupaj : 1479645
Trenutno : 21
