Svetloba štirih zasijala v Ajdovščini

Olga Kolenc je zbranim v Lavričevi knjižnici spregovorila o svojem otroštvu na Vojskem, ki ga je zaznamovalo življenje v neokrnjeni naravi, ki sicer nikoli ni bila posebej prijazna do domačinov. Svet otroštva se odslikava tudi v njeni poeziji, ki jo ustvarja v zrelih letih. Večkrat nagrajena pesnica se je v Ajdovščini sprehodila skozi svoja v knjigi objavljena dela in publiko spodbudila k osebnemu stiku s pesniško besedo.

Sabina Vostner ni le pesnica in glasbenica ampak tudi ambasadorka kulture v najširšem pomenu besede. Po materini strani Rusinja, po očetovi Slovenka tudi v svoji poeziji prepleta ta dva svetova. Pa ne le to. Sedaj živi v Gorici in pogosto potuje po Evropi, zato v svoji poetiki pušča široko odprta vrata za prepletanje jezikov in kultur. Zbrane v Lavričevi knjižnici v Ajdovščini je očarala s pretanjeno interpretacijo svojih pesmi. Sama pravi, da v vsaki dobri poeziji sliši tudi glasbo in zato je eno od svojih v zbirki objavljenih pesmi tudi zapela.

Darinka Kozinc je med ljubitelji literature najbolj znana po svojih proznih delih. Pisanje poezije pa razume kot trenutek soočenja s seboj in okoljem, ki mu pripada. To je v njenem primeru neločljivo povezano s širšim prostorom Goriške, ki ga je krivična meja po prvi veliki vojni presekala na dva dela. Usode razdeljenih družin in žena, ki so za boljšim kosom kruha potovale na delo v daljno Aleksandrijo so še danes trpke. Državne meje se na Goriškem v zadnjih desetletjih včasih bolj in drugič manj uspešno podirajo, gradijo pa se nove meje s katerimi se prebivalci zapirajo v svoja dvorišča in hiše. Zato je avtoričin klic po odpiranju meja vse vrst tudi klic k oživitvi skupnosti dobro mislečih in umetnosti željnih občanov.