Pred 80 leti je v Dolah strmoglavil zavezniški Liberator

V ponedeljek, 16. decembra 2024 je minilo natanko 80 let od strmoglavljanja zavezniškega bombnika Liberator B-24, ki je svoje zadnje počivališče našel na območju današnje Krajevne skupnosti Dole. Zgodbo o padli in zatem pozabljeni jekleni ptici so nam leta 2014 v spomin priklicali člani Aerokluba Srebrna krila Idrija, saj so z ureditvijo okolice in postavitvijo spominske plošče obeležili 70-letnico omenjenega dogodka.

Objavljeno: četrtek, 6. februar ob 7:11 | besedilo in fotografije: Dejan Hvala

Zgodba je javnosti bolj ali manj poznana, vendar jo na tem mestu na kratko obnovimo, predvsem za morebitne mlajše bralce, ki o tem prvič berejo ali slišijo. 16. decembra 1944, ko je nemški firer Adolf Hitler v Ardenih sprožil še zadnjo večjo protiofenzivo proti Angloameričanom, s katero je poskušal preokreniti za Nemce neugoden potek 2. svetovne vojne, je na drugem, južnem koncu Evrope formacija zavezniških bombnikov letela proti severu z namenom bombardiranja ciljev nemške vojne industrije.

Iz italijanskega letališča Torreto so vzletela letala za napad na različne vojaško-industrijske objekte, med drugim mesto Brux, danes mesto Most na Češkem. Med njimi je bilo tudi letalo Liberator B-24 s serijsko številko 45-51922, z enajstčlansko posadko, kateremu je bil to prvi in obenem zadnji bojni let. Po uspešnem bombardiranju in med vračanjem proti izhodišču je posadka ugotovila, da je nemškim protiletalskim enotam uspelo na letalu poškodovati dovod goriva, kar je na koncu privedlo do tega, da so ugasili vsi štirje motorji. Bombnik je začel izgubljati višino, zato je prva skupina letalcev izskočila nekje nad Rovtami, zadnji trije pa tik pred padcem letala nad Dolami. Slednje je svojo pot končalo na z gozdom poraščenem travniku, kakih 300 m severozahodno od najbližje kmetije Jelični Vrh 19, po domače »Vrh Zale«, ki sicer spada pod katastrsko občino Dole. Člani posadke so prišli v ujetništvo, a vsi dočakali konec vojne in osvoboditev.

Že med vojno in v letih po njej so okoliški prebivalci obiskovali razbitine letala in odnašali kos za kosom, kar je bilo spričo vsesplošnega pomanjkanja materiala razumljivo, tako da na koncu ni ostalo od letala praktično ničesar. Večje in manjše kose aluminija so nosili tudi v Idrijo, kjer jim je livar v zameno izdeloval različne izdelke kot so lonce, žlice, zajemalke … V idrijski enoti Zgodovinskega arhiva Ljubljana hranijo tudi dokument o procesu, ki je bil sprožen proti domačinu A. M. iz Jeličnega Vrha, ki je leta 1947 imel na domačiji več kosov padlega bombnika. To je bilo takrat kaznivo, saj je letalo predstavljalo vojaški material, torej je bilo lastnina vojske. Proces je bil potem opuščen, ko so tedanje oblasti ugotovile, da več domačinov poseduje dele letala, pri čemer se tega niti ni skrivalo. Krivdo za nastalo situacijo pa so na koncu pripisali predstavnikom Krajevnega ljudskega odbora Dole, ker niso ukrepali v skladu s predpisi.

Po postavitvi spominske plošče je bila lokacija padca bombnika tudi označena z začasnimi usmerjevalnimi tablami. 2017 je bila organizirana prireditev ob obletnici padca letala, kjer so lokacijo preletela tudi sodobna vojaška letala, ki jih zaradi megle ni bilo dobro videti, se jih je pa še kako dobro slišalo.

V letu 2023-2024 je bilo v sodelovanju med članom Aerokluba, Miranom Wahlom in člani Športnega društva Aktiv Gore-Dole delno obnovljeno prizorišče padca, postavljenih pa je bilo tudi sedem novih rjavih usmerjevalnih tabel, ki obiskovalce usmeri od glavne ceste Idrija-Dole odcep gozdne poti pri tako imenovanih »Sedejevih hlodih« do lokacije Liberatorja, za kar je potrebnih 10-15 minut zmerne hoje.