Na predvečer božiča je papež Frančišek odprl sveta vrata v baziliki svetega Petra in s tem se je začelo jubilejno leto 2025 pod geslom Romarji upanja. Praznovanje jubileja izhaja iz judovske tradicije in so ga obhajali vsako petdeseto leto. To je bilo leto veselja in odpuščanja.
Objavljeno: sreda, 26. marec 2025 ob 11:25 | besedilo: Vera Rudolf | fotografije: arhiv Dekanija Idrija-Cerkno / vir Veleposlaništvo Republike Slovenije pri Svetem sedežu
Danes sveto leto praznujemo vsako petindvajseto leto, da vsaka generacija dobi priložnost za milost in duhovno prenovo. Tako v tem času verniki poglobljeno doživljajo vero, prejemajo odpustke in sodelujejo pri različnih verskih obredih. Tokratno sveto leto še posebej vabi k romanju. Tudi iz Dekanije Idrija-Cerkno smo poromali v Rim, prestolnico Italije, središče umetnosti in ne nazadnje zibelko krščanstva.

Na pot smo se podali zgodaj zjutraj v četrtek, 13. marca, in v popoldanskih urah dospeli v večno mesto Rim. Iz celotne dekanije smo napolnili en avtobus, bili smo generacijsko mešana skupina, od otrok do starejših. Najprej smo si ogledali papeško baziliko svetega Pavla zunaj obzidja, kjer smo imeli sveto mašo. Mašo sta darovala cerkljanski župnik Matej Kobal, ki je skrbel za duhovno vodstvo na romanju, in lanskoletni novomašnik Luka Jesenko, ki je na podiplomskem študiju v Rimu in si je to popoldne vzel čas in se srečal z romarji iz rodne dekanije. Maše se je udeležil tudi veleposlanik pri Svetem sedežu Franci But. Po maši se je srečal z nami, nas nagovoril in predstavil delo veleposlaništva.
Naslednji dan smo se najprej ustavili v baziliki svetega Križa, kjer hranijo jeruzalemsko zemljo, ki jo je iz Jeruzalema prinesla cesarica Helena. Nato smo odšli do nadbazilike svetega Janeza v Lateranu, ki je stolnica rimske škofije in papeška bazilika. Tu smo imeli sveto mašo, nato pa smo si ogledali svete stopnice, so postavljene v bližnji lateranski papeški palači. To so stopnice, ki so vodile do palače Poncija Pilata, po njih pa je stopal Jezus, ko so mu sodili pred križanjem. V Rim jih je v 4. stoletju pripeljala cesarica Helena. Po njih smo se lahko po kolenih povzpeli tudi romarji. Popoldne smo si ogledali še cerkev svetega Boštjana in katakombe svetega Kalista. To so podzemna starokrščanska pokopališča, kjer so se prvi kristjani zbirali k skupni molitvi ob grobovih mučencev.
Tretji dan našega romanja smo začeli z ogledom cerkve svetega Lovrenca in nadaljevali z mašo v papeški baziliki svete Marije Snežne, ki je najpomembnejša Marijina cerkev v Rimu. V njej so shranjene relikvije jaslic, legenda pa pravi, da je zgrajena na mestu, kjer je na avgustovsko noč zapadel sneg. Popoldne smo posvetili antičnemu Rimu. Ogledali smo so Kolosej, Forum Romanum in Panteon. Oglede za ta dan smo zaključili na trgu Navona pri vodnjaku štirih rek, ki ga je v 17. stoletju izdelal Bernini.

Zadnji dan našega romanja smo obiskali Vatikan. Po dopoldanski maši smo želeli imeti procesijo od Angelskega gradu do Trga svetega Petra, a nam je to preprečil rimski maraton, ki je potekal v neposredni bližini, zato smo jo izvedli le na Trgu svetega Petra. V Vatikanu smo si ogledali baziliko svetega Petra, ki je najpomembnejša katoliška cerkev in papeška bazilika, ki je zgrajena nad grobom svetega Petra, prvega papeža, nekateri pa so se povzpeli tudi na kupolo in si trg ogledali z druge perspektive. V programu smo imeli tudi opoldansko srečanje s papežem Frančiškom pri molitvi Angelus Domini, a je bil sveti oče v bolnišnici. Popoldne smo se odpravili proti domu, kamor smo se vrnili v poznih večernih urah.
Rim v tem letu obiskuje veliko romarjev iz vsega sveta, veliko romarskih skupin prihaja tudi iz Slovenije. Naše romanje je bilo izredno lepo in duhovno bogato, še toliko bolj, ker smo v večno mesto poromali prav v svetem letu, ko smo se lahko v vse štiri papeške bazilike vstopili skozi sveta vrata. To so posebna vrata, ki jih odprejo le v jubilejnem letu in simbolizirajo Kristusa, ki je o sebi dejal: »Jaz sem vrata. Kdor stopi skozme, se bo rešil.« Posebej pomenljivo je dejstvo, da skozi sveta vrata le vstopimo, ne moremo pa izstopiti. Stopiti skozi sveta vrata je priložnost, da romar prejme milosti, ki jih potrebuje. Verjamem, da smo na našem romanju dobili potrebne milosti in se domov vrnili duhovno obogateni

