Idrijsko hribovje je pravi raziskovalni raj za ljubitelje naravne dediščine, še posebej geološke. Po številu različnih kamnin in njihovi barvitosti sodi naše območje med najzanimivejša in tudi najbolj raziskana območja v Sloveniji. V kamninah različne starosti najdemo okamnele ostanke in odtise morskih živali ter močvirskih rastlin.
Objavljeno: ponedeljek, 15. september 2025 ob 11:53 | besedilo: Martina Peljhan | foto: arhiv CUDHg Idrija / Jani Peternelj, Matija Križnar
Najpogosteje so ohranjeni fosilni ostanki morskih organizmov – delov lupinic in hišic polžev, školjk, amonitov, ramenonožcev in iglokožcev. Rastlinski ostanki so redkejši in nekoliko slabše ohranjeni.
Fosili znanstvenikom pomagajo razumeti nastanek in razvoj življenja, spreminjanje življenjskih okolij ter izumiranja skozi geološka obdobja, z njimi pa določamo tudi relativno starost kamnin. Najstarejši fosili, ki jih najdemo v okolici Idrije, so ostanki pestre karbonske flore, stari tudi več kot 300 milijonov let. V toplih triasnih morskih zalivih so živeli amoniti, školjke, polži, korale, morske lilije, kačjerepi in mnogi drugi organizmi. Posebnost na Idrijskem predstavljajo ostanki rastlin iz triasnih močvirij. Najmlajši fosili na Idrijskem so ostanki luknjičark, znanih tudi kot numuliti, stari med 35–50 milijonov let.
V Idriji si lahko ogledamo zanimive fosile v Rudniški geološki zbirki v upravni zgradbi Centra za upravljanje z dediščino živega srebra Idrija na jašku Frančiške, v Geološki zbirki na gradu Gewerkenegg ter na razstavi Zapisano v kamninah, v Centru za obiskovalce Geoparka Idrija.
V Rudniški geološki zbirki na jašku Frančiške je zbranih nad 1100 primerkov kamnin, živosrebrovih rud in mineralov idrijskega rudišča. Vzorci predstavljajo pravi »arhiv« idrijskega rudišča in njegove okolice, številni primerki cinabaritnih sedimentnih rud so izjemni tudi v svetovnem merilu. Od lanskega leta pa je Rudniška geološka zbirka obogatena s primerki vsestranskega zbiratelja Rafaela Terpina, ki je del svoje bogate zbirke kamnin, fosilov in mineralov podaril Centru za upravljanje z dediščino živega srebra Idrija. Okoli 220 vzorcev z območja Idrijskega, Cerkljanskega, Tolminskega, Trnovskega gozda in Krasa smo popisali, oštevilčili, fotografirali in vključili v Rudniško geološko zbirko. Zbirka Rafaela Terpina predstavlja pomemben prispevek k poznavanju in ohranjanju znanja o naši geološki preteklosti. Razstavo smo priložnostno dopolnili še z izjemnimi primerki fosilov, ki jih je našel in v svojo zbirko uvrstil zbiratelj Goran Velikonja. Njegova paleontološka zbirka spodnjetriasnih kačjerepov, morskih lilij in amonitov sodi med edinstveno paleontološko dediščino Slovenije.
Marsikdo je v otroštvu z veliko radovednostjo raziskoval naravo in zbiral zanimive oblike kamnin ali nenavadne okamnele ostanke. Morda vam ostalo nekaj te radovednosti. Vabimo vas, da si ogledate razstavljene okamnine v Rudniški geološki zbirki.
Fosili so ostanki živali in rastlin, ki so živeli v morju, jezeru ali močvirju in so se ohranili v kamninah v različnih oblikah. Mehki deli živali ali rastlin se redko ohranijo, veliko pogosteje se ohranijo trdni deli, kot so lupine, zobje, kosti ali oleseneli deli rastlin. Najboljši pogoji za nastanek fosila so takrat, ko je odmrli organizem hitro pokopan v blato, pesek ali celo vulkanski pepel. Med fosilizacijo se lahko trde lupine ali hišice raztopijo, tako se ohranijo le kamena jedra. Po več milijonih let jih najdemo kot fosile.
Obiskovalcev skupaj : 147374
Prikazov skupaj : 443397
Trenutno : 9
