S širokim nasmehom, predvsem pa hitrim korakom jo lahko danes, ko raznaša Idrijske novice, srečate na ulicah mestnega središča v Idriji. Bolj redki jo srečajo v kakšni planinski koči, še bolj redki pa kot alpinistko v steni katerega od vršacev. Vse to je Aljana Kavčič, simpatična poštarica in hkrati zavzeta alpinistka.
Objavljeno: torek, 25. marec 2025 ob 11:03 | besedilo: spletno uredništvo | foto: arhiv IN, osebni arhiv Aljane Kavčič
Doma je iz Črnega Vrha nad Idrijo, odkoder je na srednjo vzgojiteljsko šolo hodila v bližnjo Ajdovščino. Kljub dobrim izkušnjam iz dela v vrtcu, se kasneje ni odločila za nadaljevanje tega poklica. Po nekajletnem delu v Logatcu je to zimo prišla na pošto v Idrijo. Tako kot vsakega pripravnika, so tudi njo najprej poslali na izobraževanje, kjer je v teoriji spoznala svet pošte. Sledilo je praktično mentorsko izpopolnjevanje na konkretnem terenu in prišel je tudi dan, ko je morala samostojno na poštarsko pot.
Dodelili so ji revir Idrija 1. Ta obsega del Prejnute ter celotno mestno središče Idrije. Oborožena s teoretskim znanjem in nekaj praktičnimi izkušnjami, se je pogumno soočila z izzivom, kako v času, ki je predviden za raznos pošte na tem območju, opraviti naloženo delo. Uspešnega dela v dostavi pa ni brez jutranje temeljite priprave. Tudi Aljana Kavčič mora vsako jutro sama razvrstiti vse pošiljke, ki so ta dan sprevidene za raznost na njenem območju. In ko je vse sortirano v predale potujočega zabojnika, je čas za prvi korak, ne glede na to kakšno je vreme.
Sama ne uporablja sodobnih ur, ki štejejo korake. Iz opisa poti in izkušenj pa ve, da bo vsak dan peš opravila vsaj 10 kilometrsko pot. To ji ne predstavlja posebne ovire. Prej nasprotno. »Vsakodnevno pešačenje mi pride še kako prav, da nabiram kondicijo, ki jo pri mojem hobiju potrebujem,« nam pove Aljana Kavčič in doda, da si pri prenašanju pisemskih in paketnih pošiljk s pridom pomaga z dostavnim vozičkom. Ker ga poganja elektrika iz baterije je tih in zanesljiv.
Na vsakodnevnih poštarskih poteh srečuje najrazličnejše ljudi, ki so po večini prijazni in veseli poštarjevega obiska. V dveh mesecih službe na idrijski pošti je spoznala kopico novih obrazov, tako med sodelavci kot tudi med občani. To jo veseli, saj je po naravi družabna in komunikativna. Ne prestraši pa se niti snega, ki ji je pripravil posebno dobrodošlico tudi ob prvem samostojnem delovnem dnevu v Idriji. Aljana Kavčič je bila že od malih nog navdušena nad vsem, kar je povezano z adrenalinom. Zato jo je že od nekdaj vleklo v svet gora in zadnja leta še posebej med alpiniste. V ožji družini se z alpinizmom ali gorništvom ni ukvarjal nihče. Ko pa je s tetama že pred leti prestopila gozdno mejo in začela spoznavati svet vršacev je bilo kolebanja konec. »Alpinizem in visokogorje sta me zastrupila na mah in danes brez tega ne bi znala prav živeti,« nam pripoveduje simpatična Aljana Kavčič.


Je članica alpinističnega odseka pri Planinskem društvu Rašica iz Ljubljane, v katerem se združujejo odlični alpinisti. Pred desetletji je bilo alpinistično plezanje v domeni manjšega števila zagretih hribolazcev. Danes se s to športno panogo ukvarja vse več posameznikov. Pot od nedeljskega ljubitelja sprehodov po sredogorju do izkušenega alpinista, ki je kos tudi zelo resnim alpinističnim izzivom, pa je dolga. Temelj te je postopno pridobivanje izkušenj in seveda znanje. Za pridobivanje in utrjevanje slednjega sistematično skrbijo v alpinističnem odseku Rašica. Zaradi načrtovanega dopoldanskega plezanja v stenah ji ni težko vstajati sredi noči, da je lahko ob zori že pod steno. Zima alpinistom prinese nekatere ovire, saj v vsakem vremenu pač ni varno v alpinistično steno. Zato pa se po daljšem obdobju zelo nizkih temperatur številni slapovi spremenijo v ledene skulpture.

Plezanje po ledenih slapovih pa predstavlja tudi Aljani Kavčič poseben užitek. Tu pa ne gre brez nevarnosti. »Definitivno je alpinizem lahko tudi nevaren šport. Če pa se ga lotiš z glavo in spoštovanjem narave, potem je alpinizem lahko varen in izjemno prijeten šport.« In če se boste poleti odpravili na Triglav Aljane Kavčič na običajnih poteh do vrha tega očaka ne boste srečali. Pa ne zato, ker tja ne bi hodila ampak iz preprostega razloga, ker se na vrh očaka pač odpravi kar preko severne stene. Običajne poti je ne zanimajo, posebej uživa v odkrivanju neznanega, prvobitnega in enkratnega. In na teh poteh ob alpinističnih prijateljih in soplezalkah srečuje tudi gamse, kozoroge, svizce …
O odpravah na vršace v tujini in odpravah v daljna gorstva še ne razmišlja. Želja po adrenalinu jo vodi po domačih stenah, kjer si, kot mlada alpinistka, nabira izkušnje. »Ko si sredi stene ni poti nazaj. Takrat se izkažejo tvoja trma, vztrajnost in modra presoja. Ob prihodu na vrh pa si nagrajen z božanskimi pogledi. Res enkratno!« nam še pove poštarica meseca marca, ki je vsem, ki stanujete v središču Idrije, tudi ta mesec prinesla svežo izdajo Idrijskih novic. V njej pa ste prebrali tudi to njeno zgodbo.






