V četrtek, 20. februarja, je Osnovna šola Črni Vrh v sodelovanju z borčevsko organizacijo pripravila tradicionalno proslavo v spomin na narodnega heroja Janka Premrla Vojka. Ob kulturnem programu, ki so ga pripravili šolarji, so pred spomenik legendarnega partizanskega poveljnika pred šolo položili venec.
Objavljeno: petek, 21. februar 2025 ob 11:58 | besedilo: spletno uredništvo | foto: arhiv IN, arhiv OŠ Črni Vrh
Ravnateljica šole Karmen Simonič Mervic je v pozdravu povedala: »Prihod v šolo je pospremljen s pogledom mladega človek, ki danes v podobi kipa spominja na čase, ko se je postavljala in postavila osnova za danes. Jezik je tisti, ki nas povezuje. Jezik je osnova za izražanje vsega, kar nas ljudi dela človeške – preko njega izražamo kaj čutimo, kaj znamo, kaj želimo sporočiti. Beseda, naj bo zapeta, pripovedovana ali napisana, je orodje za ustvarjanje.« Slovesnost so začeli sedmošolci z Zdravljico. Prvošolci in drugošolci so zapeli in zaplesali Ob bistrem potoku je mlin, tretješolci so se predstavili s kratkim odlomkom o Kruhu, Tobija pa je prebral pesem naše nekdanje učenke Nike Mravlja O domovini.
Slavnostni govornik na proslavi je bil upokojeni poslanec Samo Bevk, ki je zbrane spomnil, da bo letos minilo 105 let od njegovega rojstva v Podnanosu v Vipavski dolini. Vojkov oče Franc je bil trgovec, mati Silva učiteljica, njegov stric Stanko Premrl pa znan skladatelj in organist. V Gorici je obiskoval srednjo trgovsko šolo, veliko se je tudi sam izobraževal, učil se je tujih jezikov, matematiko, astronomijo, ukvarjal se je s športom in si tako krepil dušo in telo.
Narodno zavest in protifašistično usmerjenost je izražal že v mladosti, znan je bil njegov odpor do uniforme fašistične mladinske organizacije Ballila. V NOB je sodelovala vsa Premrlova družina, italijanske oblasti so požgale njihov dom, po vnaprej pripravljenih seznamih politično nezanesljivih in nevarnih oseb so aretirale in zaprle njegove starše, Vojka pa mobilizirale k vojakom.
Spomladi leta 1942 je Janko Premrl Vojko s svojo skupino prvič prišel v naše kraje. To je bil čas po znameniti bitki na Nanosu, kjer se je Vojko izjemno izkazal. Nanoška bitka je bila prvi ognjeni krst ter prva večja bojna preizkušnja primorskih partizanov. Po končani italijanski hajki se je Vojko z borci 26. aprila približal postojanki gozdne milice na Krekovšah. Italijanski miličnik je zbežal, partizani pa so razbili Mussolinijevo sliko in zaplenili nekaj orožja. Tej akciji, ki je imela kar velik propagandni učinek, je sledil še spopad z idrijsko posadko italijanskih orožnikov v Mrzli Rupi, a se je njegova enota uspešno umaknila v Kanomljo.

Septembra 1942 se je s četo utaboril na Brinovem griču, kjer je Janko Premrl Vojko s svojimi soborci ostal kar šest mesecev. Od septembra 1942 do konca marca 1943 je na Idrijskem in Cerkljanskem prostovoljno odšlo v partizane več kot 500 mladih fantov in tudi veliko deklet. V napadu Trnovske čete na italijansko oskrbovalno kolono v Idrijski Beli 15. februarja 1943 je bil Vojko hudo ranjen in je kasneje v svojem taboru ranam podlegel. Zdravniške pomoči ni bil deležen, čeprav so se soborci zelo trudili, da bi mu jo priskrbeli, a je bila zdravniška pomoč predaleč, smrt pa preblizu. Štab primorske operative cone je Vojka, ko je težko ranjen ležal v taboru na Brinovem griču, imenoval za komandanta prve primorske narodnoosvobodilne brigade »Andrej Laharnar«, vendar zaradi njegove smrti brigada ni bila ustanovljena. S smrtjo Vojka je partizanska vojska izgubila enega najhrabrejših bojevnikov in najsposobnejših poveljnikov. Že marca je bil razglašen za narodnega heroja.
Slavnostni govornik Samo Bevk se je posebej zahvalil šoli, učenkam in učencem ter učiteljem in učiteljicam in ravnateljici Karmen Simonič Mervic zahvalil za negovanje žlahtne tradicije, s katero vsako leto obeležite spomin na narodnega heroja Janka Premrla Vojka.


