V 94. letu starosti je umrla Neža Maurer, ugledna pesnica in pisateljica, ki je v času življenja ustvarila izjemen avtorski opus. Prvo službeno mesto je leta 1951 dobila na Osnovni šoli v Črnem Vrhu nad Idrijo, kjer je preživela eno šolsko leto. Tistega časa se je z naklonjenostjo spominjala tudi v svojih zrelih letih.
Objavljeno: ponedeljek, 21. april 2024 ob 11:45 | besedilo: Damijan Bogataj | fotografije: BoBo, Zarja Jana, Miro Majcen
Rodila se je 22. decembra 1930 v vasi Podvin pri Polzeli, kjer je obiskovala slovensko, med vojno pa nemško osnovno šolo. Po vojni je opravila tečaje in izpite ter končala učiteljišče v Ljubljani. Prvo delovno mesto je z dekretom dobila v Črnem Vrhu nad Idrijo, od koder je bila premeščena na gimnazijo v Ilirski Bistrici. Kasneje se je vrnila k študiju in redno zaključila Pedagoško akademijo v Ljubljani, izredno pa še Filozofsko fakulteto. Diplomirala je kot slavistka leta 1960.

Delala je kot novinarka: bila je prva urednica šolskih TV-oddaj v Ljubljani, tehnična urednica pri revijah, reporterka ter glavna in odgovorna urednica ter direktorica Prosvetnega lista. Zadnja leta službovanja je bila samostojna svetovalka za kulturo pri Komiteju za informiranje SR Slovenije. Kot upokojenka je živela v Škofji Loki. Pred leti so ji namenili laskavi naslov Slovenka leta. Prejela je več literarnih nagrad, med drugim zlato značko za prispevek k bralni kulturi slovenske mladine, Prešernovo nagrado Gorenjske za literaturo, Groharjevo nagrado in Zlatnik poezije za življenjsko delo. Napisala je več kot 20 knjig za otroke, še več pa pesniških zbirk za odrasle.
Prva služba učiteljice jo je čakala v Črnem Vrhu nad Idrijo. »Spomnim se, da sem takrat rekla mami: Prvo plačo ti bom dala, da si boš popravila zobe. Za take stvari namreč ni bilo denarja. Potem pa je bila na srečo zavarovana po meni,« se je časov prve službe spominjala v enem od intervjujev. Kasneje je Neža Maurer poučevala na gimnaziji v Ilirski Bistrici. Ker je učiteljišče opravila z odliko, je po treh letih učiteljevanja imela pravico do štipendije za študij na ljubljanski Pedagoški akademiji.
Šolarji v Črnem Vrhu so ji ob 80-letnici pripravili poseben literarni večer. Navdušena nad iskrivostjo takratne mladine je obudila spomine na leto 1951, ko je kot mlado dekle s polno malho entuziazma in mladostne zagnanosti začela svojo poklicno pot prav v Črnem Vrhu nad Idrijo. Današnja ravnateljica šole, Karmen Simonič Mervic, se je spominja kot izredno uglajene gospe, s toplim pogledom in nasmehom, ki je razorožil slehernega. Njena poezija ostaja, in tej se bo šola v prihodnjih letih še posvečala.

Svetloba konca
Mila je, modrikasta.
Ne oblak ne veja je ne zastirata
Pred koncem je človek sam.
Nikjer nikogar in ničesar.
Niti sapica niti tuja misel
ne sežeta v zadnjo svetlobo.
Čista, samo tvoja te čaka.
(Neža Maurer: Raj, Mondena, 2007)