Danes je “nesrečni dan”, petek trinajstega. Številni so danes bolj previdni, drugi pa se ob tem le nasmehnejo. Petek trinajsti po vraževerju v zahodnem svetu pomeni nesrečen dan že preko 700 let. Zakaj se ga tako bojimo?
Objavljeno: petek, 13. september 2024 ob 11:00 | besedilo: spletno uredništvo | fotografije: arhiv IN
Ni povsem jasno, kdaj in zakaj je petek 13. postal dan smole, vendar mnogi verjamejo, da ima korenine v krščanski tradiciji. Na zadnji večerji je bilo 13 gostov, petek pa je bil dan Jezusovega križanja. Mnogi njegove začetke iščejo v 12. stoletju, ko naj bi se začela več tisoč let trajajoča vojna, v kateri so si vplivne kaste zahodnega sveta pričele nabirati nepredstavljive količine bogastva. Eden od uporov proti temu kopičenju se je potem zgodil stoletja kasneje, leta 1307, ko so aretirali številne viteze templjarje, ki so zaroto po dolgotrajnih mučenjih tudi priznali. Templjarje so nato zažgali na grmadah. To se je zgodilo 13. aprila, prav na petek.
V številnih kulturah velja število 13 za nesrečno. Nekatere stavbe nimajo 13. nadstropja, letala preskočijo 13. vrsto, prav tako pa ljudje pogosto izpuščajo 13. sedež ali sobo. Statistično gledano se petek 13. ne dogaja pogosteje kot kateri koli drugi dan. Povprečno se zgodi 1 do 3-krat na leto.
Osebe, ki se bojijo trinajstice, imajo triskaidekafobijo, tisti, ki se bojijo petka trinajstega pa paraskevidekatriafobijo. Strah pred številko 13 naj bi imela celo nekdanji ameriški predsednik Roosevelt in cesar Napoleon. V Sloveniji natančnih podatkov o številu ljudi, ki trpijo za to specifično fobijo ni. Fobije, kot so strah pred petkom 13., običajno prizadenejo manjše število ljudi v primerjavi s pogostejšimi anksioznimi motnjami.
Kljub temu, da je veliko ljudi prepričanih, da je petek 13. nesrečen, ni nobenih dokazov, da bi bilo ta dan več nesreč kot običajno. Petek 13. je torej zanimiv fenomen, kjer se prepletata zgodovina in pop kultura, vendar pa je njegova “nesrečnost” v veliki meri odvisna od naših prepričanj.
Na petek 13. se je zgodilo več pomembnih dogodkov v zgodovini.
Zgodovinski propad viteškega reda templarjev (1307): Na petek, 13. oktobra 1307, je francoski kralj Filip IV. ukazal aretacijo na stotine članov viteškega reda templarjev. Ta dogodek velja za eno izmed možnih zgodovinskih osnov za vraževerje, povezano s petkom 13.
Katastrofa Apollo 13, leta 1970. Čeprav se je misija Apollo 13 proti Luni začela 11. aprila, je bila na petek 13. aprila misija prekinjena zaradi eksplozije enega od rezervoarjev s kisikom na vesoljski ladji. Kljub kritični situaciji so astronavti uspeli varno vrniti na Zemljo.
Padec trga Dow Jones, leta 1989. 13. oktobra 1989 je Dow Jonesov industrijski indeks doživel enega največjih padcev, pri čemer je trg izgubil več kot 6 % svoje vrednosti. Dogodek je kasneje postal znan kot “mini-kriza”, ki je začasno pretresla svetovne finančne trge.
Katastrofa v Bangladešu, leta 1970. Na petek, 13. novembra 1970, je ciklon Bhola udaril na območje današnjega Bangladeša in Zahodnega Bengala, kar velja za eno najbolj smrtonosnih naravnih katastrof v zgodovini. Umrlo je med 300.000 in 500.000 ljudi.
Usodni let Andskih letalcev, leta 1972. Na petek, 13. oktobra 1972, je letalo urugvajske ragbi ekipe strmoglavilo v Andih. Preživeli so bili ujeti več kot dva meseca in so se morali zateči k ekstremnim ukrepom za preživetje. Zgodbo so kasneje upodobili v filmu “Alive”.
Ljudje, ki so se rodili na petek trinajstega, so znameniti režiser grozljivk Alfred Hitchcock, železna lady Margaret Thatcher, kubanski diktator Fidel Castro, dvojčici Olsen, pa tudi igralki Kate Walsh in Julia Louis-Dreyfus.
Čeprav se zdi, da je petek 13. obremenjen s smolo, je tovrstne dogodke treba razumeti kot naključje in ne nujno povezovati z vraževerjem.