Lidija Kleindienst je 29 let po prvi izdaji v ponedeljek, 9. septembra v Galeriji Magazin javnosti predstavila drugo dopolnjeno izdajo knjige »Bam knapa vzela, bam zmeraj vesela«, ki je v dveh različnih formatih in vezavah nedavno tega izšla pri idrijski Založbi Bogataj. Predstavitve knjige se je udeležilo veliko kulturnikov in občudovalcev knjige.
Objavljeno: torek, 10. september 2024 ob 9:43 | besedilo: spletno uredništvo | fotografije: arhiv IN
Kot je na predstavitvi, v pogovoru z založnikom Damijanom Bogatajem, povedala avtorica knjige Lidija Kleindienst korenine nastanka knjige segajo v osemdeseta leta, ko se je takrat dijakinja gimnazije, danes pa predavateljica na Univerzi v Ljubljani Ksenija Šabec, v eni od raziskovalnih nalog posvetila idrijskemu narečnemu govoru.
Nad nalogo je bila posebej navdušena Marija Stanonik, ki je profesorici in mentorici te naloge Lidiji Kleindienst predlagala pripravo knjige šaljivih zgodb v idrijskem narečju. Na osnovi terenske raziskave je v sodelovanju s 17 pripovedovalci nastala knjiga, ki je prvič izšla pred 29 leti pri založbi Kmečki glas v Ljubljani.
Za pripravo druge dopolnjene izdaje so se pred leti odločili v Založbi Bogataj, kjer so projekt izdaje knjige bistveno razširili. Doslej zapisane pripovedi so dobile svoj zvok in tako si lahko sedaj bralec preko QR kode, ki je natisnjena ob vsaki od pripovedi, s portala YouTube takoj zavrti tonski posnetek te zgodbe. Branje zgodb iz knjige in njihovo snemanje je bilo za založbo in njene sodelavce poseben izziv. Sodeč po prvih odzivih so ga opravili uspešno, saj so sedaj zadrege z branjem narečnega govora presežene. Za pravilno izgovorjavo je na snemanjih v studiu skrbela profesorica Lidija Kleindienst sama.
Knjiga v drugi dopolnjeni izdaji sledi ureditvi knjige v izvirniku in ob zgodbah prinaša tudi slovar narečnih besed, pojasnila in najpogosteje uporabljene fraze. Pomemben element knjige so tudi izvirne ilustracije, ki jih je že za prvo izdajo izdelal slikar Jurij Pfeifer. Te so sedaj v lasti družine Kleindienst in na predstavitvi knjige so bile razstavljene v Galeriji Magazin.
Pomembno novost druge dopolnjene izdaje pa prinaša natis knjige v žepnem formatu. Tega bi v idrijskem narečnem govoru najbrž poimenovali z »aržetovka« ali »waržetovka«, sledeč izpeljanki iz besede »aržet« ali »waržet«. Pri določitvi formata je založba k sodelovanju poklicala arhitekta Cveta Kodra, ki je na osnovi idrijske klaftre, ki je bila stoletja uveljavljena prav posebna dolžinska mera pri idrijskem rudniku, določil format žepne izdaje. Ta v obeh stranicah meri natanko 13,04 cm. Kratko zgodovino in pomen te idrijske mere je arhitekt Cveto Koder popisal v krajšem zapisu, ki je ob skicah in izračunih objavljen tudi v knjigi.
V zadnjem delu zelo dobro obiskane predstavitve sta avtorica in založnik prejela vrsto čestitk za zasnovo in izpeljavo projekta izdaje druge dopolnjene izdaje z vključenimi tonskimi posnetki. Te so interpretirali Sonika Kovačič, Niko Jereb, Jože Pavšič, Davorin Lampe, Lena Kleindienst, Marijan Beričič, Lidija Kleindienst in Laura Podgornik. Številnim čestitkam pa se je iz daljnega Erlangena pridružila še Damjana Bratina Kapetanović, ki je pred 29 leti moderirala predstavitev prve izdaje. Profesorici Lidiji Kleindienst je zaželela »naj ji izvir idej in ljubezen do jezika in narečja nikoli ne usahneta«. Tej njeni želji so se pridružili tudi vsi, ki so na pot med bralce pospremili njeno drugo dopolnjeno izdajo.
Predstavitev so sklenili z branjem zadnje od v knjigi objavljenih zgodb. Junak te je pisatelj France Bevk, ki je v Idrijo rad in pogosto prihajal. Na enem od srečanj v takratni restavraciji Nanos so mu v moški družbi pripovedovali tudi bolj kosmate vice. Pisatelj pa si je mesto v knjigi zaslužil s tem komentarjem: »Za pazabt jih ni, za zapisat pa še mejn!«
Obiskovalcev skupaj : 460359
Prikazov skupaj : 1537419
Trenutno : 2
