Idrija si je v poltisočletni zgodovini izborila mesto med najbolj samosvojimi industrijskimi središči. Rdeča nit njenega razvoja je bil pohlep po dobičku, ki ga je živo srebro prinašalo vsakokratnim lastnikom rudnika. Tega danes ni več. Živo srebro je prepoznano kot strupena, edina tekoča kovina in zato v Evropi prepovedano. Želja po dobičku pa je v mestu ostala.
Objavljeno: sreda, 15. oktober 2025 ob 13:06 | besedilo: spletno uredništvo | fotografije: arhiv Zavod ID20, Freepik, arhiv IN
Organizatorji festivala Betrib pripravljajo okroglo mizo, na kateri bodo poglede na prihodnost mesta soočili predstavniki dveh največjih podjetij, raziskovalne sfere in lokalne politike.
Današnji čas prinaša nove izzive, ki so v korenu drugačni od tistih pred 500 in več leti. Svetovno gospodarstvo se sooča s prestrukturiranjem industrij, z energetsko in tehnološko transformacijo, z vprašanji trajnosti, umetne inteligence in negotovih globalnih razmer. V teh okoliščinah se tudi Idrija znajde na razpotju:
Kako naj majhen kraj ohrani svojo konkurenčnost, prepoznavnost in aktivno vlogo v globalnih industrijskih verigah? Kako naj gospodarstvo, ki temelji na tradicionalni industriji, preide v trajnostno in digitalno prihodnost, ne da bi izgubilo tisto, kar mu daje identiteto – povezanost med ljudmi, spoštovanje do dela in občutek pripadnosti kraju?

Na okrogli mizi bodo o teh vprašanjih razpravljali Valter Leban iz Kolektorja, Bojan Gantar iz Hidrie, Jani Kozina iz Geografskega inštituta Antona Melika in aktualni župan Tomaž Vencelj. Aktualna vprašanja in odgovori nanje bodo začrtali razvoj skupnosti, ki se kaj lahko v nekaj desetletjih utopi v sivino povprečnosti in v najbolj črnih scenarijih postane mesto duhov in spominov na nekdaj sloveče in razvojno usmerjeno skupnost.
Moderator pogovora Matevž Straus bo v pogovoru s sogovorniki iskal odgovore na vprašanja:
Kako se idrijska podjetja soočajo z globalno konkurenco in tehnološkimi spremembami? Katere nove priložnosti odpirajo trajnostne in zelene tehnologije? Kako lahko sodelovanje med gospodarstvom, občino in izobraževalnimi institucijami okrepi inovacijski potencial Idrije? In nenazadnje: kako ohraniti človeško dimenzijo razvoja – tisto »živosrebrno gibkost«, ki je mestu dala ime in značaj?
Okrogla miza v dvorani Filmskega gledališča Idrija želi spodbuditi odprt dialog med gospodarstvom, skupnostjo in mladimi generacijami, ki bodo v prihodnosti oblikovale novo poglavje idrijske zgodbe.