Pritlični razstaviščni prostor v stari šoli v Spodnji Idriji je bil na predvečer velikega šmarna, krajevnega praznika v Spodnji Idriji, premajhen za vse, ki so želeli spremljati odprtje tradicionalne čipkarske razstave ob prazniku. Letos so se klekljarice posvetile Pr’ Farskim legendam in nastala je izjemna klekljana mojstrovina. Pod njo se podpisuje vrsta odličnih oblikovalk, klekljaric, raziskovalk in vseh, ki jih klekljanje povezuje.
Objavljeno: petek, 16. avgust 2024 ob 11:17 | besedilo: Damijan Bogataj | fotografije: Damijan Bogataj, Rudi Velikonja, Saša Dragoš
Čipkasto popotovanje po Pr’ Farskih legendah so poimenovali projekt v katerega je Andra Marinko povabila najboljše klekljarice. Po njeni zamisli so v čipki oživele spodnjeidrijske legende. Prepletle so niti preteklosti in sedanjosti in ustvarile poseben poklon izročilu domačega kraja. V čipki se prepletajo legende o nastanku cerkve na skali nad krajem, ribi, ki poje na topolu, pa seveda Turkih, ki naj bi privihrali do Spodnje Idrije, kjer so jih pogumni in zviti Pr’ Farci premagali. »Legende so se prenašale iz roda v rod in so kot reka, so vir življenja in včasih tudi smrti …« so zapisali ustvarjalci projekta ob odprtju razstave. Projekt je v letu dni uspel povezati skupnost tako pri proučevanju zgodovinskega gradiva, kot tudi v njegovi interpretaciji ter prevajanju v jezik čipk.
Čipko »Pr’ Farske legende« so sklekljale Mira Guzelj, Valerija Krivec, Marija Kosmač, Andra Marinko, Petra Marinko Rus, Valerija Pavšič (Travnik) in Anica Uršič. Na odprtju razstave so ponosno stopile ob bulo velikanko, na katero so pripeli čipko.
Za njeno izdelavo je 7 klekljaric porabilo okoli 500 ur. Pri izbiri primernih sukancev so imele nemalo dilem. Težko so namreč dobile nit primerne debeline in zato so naredile več preizkusov s sukanci iz bombaža in lanu v različnih kombinacijah in barvah. Kot najprimernejši se je izkazal sukanec iz lanu, ki so ga preko posrednikov kupile v Nemčiji. Večji del čipke je tako izdelan iz lanenega sukanca debeline 18 in nekaj bombaža, debeline 30, pri čemer velja, da oznake pri obeh materialih niso primerljive.
Pomembno delo pri nastajanju v čipko ujete zgodbe je opravila oblikovalka in velika poznavalka idrijske čipke Tina Koder Grajzar. Izrisala je vse elemente papirca, ki je bil osnova klekljaricam za izdelavo čipke. Kot je sama povedala na slovesnem odprtju, so jo posebej pritegnili motivi reke, ki se ponavljajo v celotni čipki. »Reka mi je bila izziv, kako v čipko vnesti vtis gibanja in zato lahko to čipko razumemo tudi kot časovni trak« je povedala avtorica papirca Tina Koder Grajzar ter dodala upanje, da so stare zamere iz zgodovine med Idrijo in Faro presežene. Tudi ta, kako je Idrijčan na račun prebrisanega Pr’ Farca izgubil kmetijo.
»Klekljarice upamo, da bo klekljana instalacija našla primerno mesto v kraju samem in nas bo tudi v bodočnosti spominjala na vrednote, ki so pomembnejše od materialnega bogastva in uspeha«
je po predstavitvi povedala Andra Marinko
Na razstavi, ki bo odprta še vse do 24. avgusta, je ob sklekljani čipki na ogled tudi vseh pet delov papirca po katerih je bila sklekljana ta 2,1 metra dolga čipka. Vse dele pa v spodnjem delu smiselno povezuje reka Idrijca, ki pozornemu opazovalcu razkrije prenekatero zanimivo podrobnost.
500 ur potrpežljivega dela so za izdelavo čipke porabile spodnjeidrijske klekljarice
Na odprtju je Petra Marinko Rus poudarila, da je v sporočilo čipke vtkanega tudi nemalo hrepenenja in ljubezni. Brez slednje takih mojstrovin preprosto ni moč ustvariti. V veščini povezovanja udeleženk projekta se je tudi tokrat izkazala Andra Marinko, ki je nad projektom bedela od zamisli do svečane predstavitve na predvečer krajevnega praznika. Tega so klekljarice obogatile tudi z izdajo knjige v kateri so podrobno predstavile legende in nastajanje čipke. Za njeno grafično oblikovanje je poskrbela Živa Marinko. Odprtje razstave so pomembno zaznamovale tudi pevke Ženskega pevskega zbora Tice, ki so pod vodstvom Nataše Contaldo zapele tudi posebej za Spodnjo Idrijo napisano skladbo Vanje Lampič »Riba na topolu poje« v priredbi dirigentke.
Z izjemno čipko, glasbo in kulinarično dobrodošlico so Spodnjeidrijske klekljarice na najlepši možen način pripravile uvodni dogodek letošnjega krajevnega praznika. Jeseni bo v sklopu Dnevov evropske kulturne dediščine predstavljena v Idriji, prihodnje leto pa še na Festivalu idrijske čipke 2025.
Obiskovalcev skupaj : 1274586
Prikazov skupaj : 3788128
Trenutno : 38
