V začetku septembra se je devetčlanska zasedba kolesarjev, ki sliši na ime Klancmaherji, z okolice Ledin podala na 690-kilometrsko pot po jadranski obali do najjužnejšega hrvaškega mesta Dubrovnika. Kot pravijo, so bile priprave dolge in mučne, a ob dobri družbi še tako zahtevna ovira izpade mačji kašelj.
Objavljeno: torek, 17. september ob 7:29 | besedilo in fotografije: Matic Rupnik
S treningi so Ledinci začeli že spomladi. Srečko Moroz, Zoran Homec, Klemen Kosmač, Evgen Seljak, Damjan Brence, Mitja Mohorič, Damjan Rupnik, Damjan Mohorič, Ivo Žakelj, Valter Rupnik, Vinko Mlakar so se redno srečevali na skupnih vožnjah, na katerih so dodobra spoznali okoliške vzpone, konec poletja pa je bila forma dovolj dobra, da so bili pripravljeni na štiridnevno preizkušnjo.
Tudi tekom trase ni šlo brez preglavic. Zgolj en dan pred štartom je v Dubrovniku veljal alarm, mesto pa je bilo zaradi neurja poplavljeno. Vmes jih je nekajkrat zmotil dež, še težje pa se je bilo zoperstaviti močnemu vetru, ki jih je napadal z Jadranskega morja. Še najpomembnejši del odprave sta bila prav gotovo voznika spremljevalnih vozil, ki sta poskrbela, da je vse teklo gladko in da so se kolesarji počutili bolje kot profesionalci med Dirko po Franciji.
Na zadnji, četrti etapi, so se kljub dežju uspešno pripeljali do končne destinacije. Most Franja Tuđmana jim ni predstavljal le konca poti, a tudi cilj, za katerega so trenirali že vse od začetka letošnje sezone. Kljub vsem naporom in težavam je deveterica brez večjih preglavic uspešno prišla do Dubrovnika in tako borbeni ledinski duh ponesla v svet.
Ob povratku jih je v domači vasi pričakal sprejem s strani njihovih najbližjih, kjer so že padale ideje za naslednje podvige. Vnovič so v Ledinah dokazali, da gre za zelo srčne in povezane ljudi, ki lahko s skupnimi močmi dosežejo vsak cilj, s čimer so lahko vzor marsikateri krajevni skupnosti.