Lillehammer na Norveškem je bil v začetku januarja eno od prizorišč svetovnega pokala v para bobu pod okriljem Mednarodne bob in skeleton zveze. Na znameniti norveški progi sta potekali dve tekmi.
Objavljeno: petek, 16. januar 2025 ob 11:13 | besedilo: spletno uredništvo | fotografije: arhiv IBSF
Na Norveškem je slovenske barve zastopal Kristjan Peljhan. Je eden redkih slovenskih paraplegikov, ki tekmuje v parabobu. Sam pravi, da se že celo življenje srečuje z različnimi adrenalinskimi športi, lansko leto pa je s strani Žive Lavrnic dobil pobudo, da se preizkusi v vožnji bob sani. Gre za paraplegikom prilagojeno tekmovanje v bobu, ki pa zaradi zelo redkih bob stez niso prav pogosta.
Letos je ne tekmovanje odpravil kot edini predstavnik Slovenije. Na Norveškem se je sprva udeležil šole boba in tako pridobil nekaj dodatnih voženj, treniral je s trenerko iz Kanade in večkratnik prvakov v parabobu iz Velike Britanije. Proga je zahtevna, sestavljena iz 16 zavojev, ki jih je potrebno poznati na pamet, tekmo prevozijo pa jih v slabi minuti, hitrost pa se dvigne do 120km/h. »Čas vožnje prvih deset tekmovalcev se loči v polovici sekunde, že izguba nekaj stotink pa te lahko pomakne tudi do 5 mest po lestvici navzdol. Moški in ženske tekmujemo skupaj, kar je v športu zelo redko,« je povedal Kristjan Peljhan. Na Norveškem se je soočil s kar nekaj izzivi. »Enkrat je bilo še posebno hladno, na enem izmed treningov sem segreto čelado na glavo nataknil nekoliko prezgodaj, zato je nekje na sredini proge začela sapa na vizirju zamrzovati, vidljivost pa se je postopoma zmanjševala. V tistem trenutku se mi je zdela najboljša odločitev, da zadržim dih vse do cilja, kar se je izkazalo za super rešitev, saj sem tako vseeno videl na progo. Če tega ne bi storil, bi se takrat lahko tudi prevrnil. To sem izkusil že lani, letos pa so bile vožnje bolj kontrolirane,« je Kristjan Peljhan opisal enega od treningov.
Med 10. in 12. januarjem sta se odvili dve uradni tekmi za svetovni pokal. Na prvi tekmi, ki sta jo sestavljali dve vožnji je osvojil 12. mesto, z zaostankom +1,38 sekunde za zmagovalcem. Naslednji dan pa je izboljšal svoj rezultat in dosegel 10. mesto, z zaostankom +0,73 sekunde za zmagovalcem. Najvišja hitrost, ki jo je dosegel na olimpijski progi v Lillehammerju je znašala malce več kot 117 km/h.







Obiskovalcev skupaj : 409946
Prikazov skupaj : 1179481
Trenutno : 15

