Klekljarice po poteh Ivanke Ferjančič

Ideja, da bi se klekljarice podale v kraje, kjer je klekljanje poučevala Ivanka Ferjančič, ustanoviteljica in prva učiteljica na idrijski čipkarski šoli, je bila dolgo prisotna v vodstvu Društva klekljaric idrijske čipke. Ob letošnji 20-letnici društva in več kot 85.000 prostovoljnih ur klekljanja in ohranjanja pomembne idrijske kulturne dediščine so si članice zaslužile udeležbo na strokovni ekskurziji. Tudi z lastnim finančnim prispevkom smo se na dvodnevno pot na južno Tirolsko podale 9. septembra 2023.

Objavljeno: ponedeljek, 30. oktober, 7:12 I besedilo: Anica Makuc, Mirjam Gnezda Bogataj I fotografije: arhiv Društva klekljaric idrijske čipke

41 udeležencev, od tega 32 klekljaric, je ob 4. uri zjutraj krenilo na pot v organizaciji agencije Kompas. Po jutranjem dremežu in po nekaj urah vožnje smo prispeli v majhno in slikovito vasico v italijanski pokrajini Trentinsko – Zgornje Poadižje, v Luserno. Na poti nam je etnologinja Mirjam Gnezda Bogataj orisala in opisala pomen in delovanje Ivanke Ferjančič v teh krajih. O njej je največ raziskovala Idrijčanka Majda Pavšič, ki je prispevek objavila v monografiji Idrijska čipka, z nitjo pisana zgodovina in je zaslužna tudi za zapis na spominski plošči na stavbi Magazina v Idriji.

Ivanka Ferjančič je poučevala klekljanje v Proveisu leta 1876, leta 1883 pa je bila po zgledu omenjene šole ustanovljena podružnična Čipkarska šola v Luserni, ki je delovala več kot 30 let. V knjigi z naslovom La scuola di merletti a fuselli – Spitzenklöppelschule – di Luserna , ki jo hrani Mestni muzej Idrija, je podrobno opisano delovanje te podružnice. Od leta 1996 Kulturni center v Luserni organizira tečaje klekljarskih tehnik, potrebnih za poustvarjanje tradicionalnih vzorcev. V te tečaje skušajo privabiti tudi mlajše udeleženke, da bi se tradicija ohranjala.

Prijeten in zgovoren vodnik nas je pričakal pred muzejem v Luserni in nam predstavil kraj in življenju v tamkajšnjih hribih v preteklosti. Življenje je bilo težko in tako kot pri nas je tudi tam klekljanje prinašalo dodaten zaslužek družinam. Avtorica knjige in učiteljica klekljanja Barbara Pierpaoli, ki je z razstavo Čipkarske šole Luserna gostovala na gradu Gewerkenegg leta 2016, nas je popeljala skozi stalno čipkarsko razstavo. Na ogled so fotografije, klekljarski pripomočki in stari vzorci, ki so popolnoma identični vzorcem za idrijsko čipko iz 2. polovice 19. stoletja, le tehnika izdelave je nekoliko drugačna saj uporabljajo več parov in ris je zato bolj zgoščen.

Po ogledu muzeja in čipkarske razstave so nas povabili v kulturni dom Instituto Cembro, kjer so nam v sliki in besedi predstavili prizadevanja za ohranitev njihovega posebnega narečja – cembra. Tu je bila tudi priložnost, da so naše in njihove klekljarice predstavile svoje klekljarske pripomočke in čipke, ki so jih trenutno izdelovale. Z zanimanjem so domačinke opazovale klekljanje naših klekljaric in nas povprašale po več tehničnih izvedbah v čipki. Zelo jih je zanimalo, kako naredimo lep vogal, pa število parov za vzorec, sukanec in še kaj. Iz prikaza klekljanja je nastala skoraj prava delavnica! Posneli so nas tudi z lokalne televizije in posnetek je bil že objavljen. Po izmenjavi priložnostnih daril in promocijskega materiala iz naših krajev smo se odpravili dalje.

Pot nas je vodila mimo jezera Caldonazzo, kjer žal ni bilo več časa za postanek, ter naprej v največje mestece v dolini reke Adiže, v Trentino. Najprej smo si ogledali mogočen grad Buonconsiglio in se sprehodili po starem mestnem jedru. Vzeli pa smo si tudi čas za kavo in pivo. Sledila je kratka vožnja v naš hotel v kraju Trento.

Spočiti in zadovoljni smo naslednji dan nadaljevali naše potovanje v San Michele ob Adiži, kjer smo si ogledali muzej z bogato kulturno in poljedelsko tradicijo. Z mislimi smo bili že pri naših naslednjih gostiteljih v Cembri. Ivanka Ferjančič je poučevala klekljanje v Proveisu, kjer pa danes ne klekljajo več. Tradicijo klekljanja nadaljujejo v mestecu Cembri, kjer skupina šteje 15 klekljaric. Srečanje z njimi je bilo zelo prisrčno. Najprej nas je pozdravila podžupanja okraja Cembro, učiteljica klekljanja Iole Rigatti pa nas je presenetila, ko je povedala, da je bila pred 40 leti v Idriji na Čipkarskem festivalu, kjer so jo čipke dobesedno zasvojile. Z našimi vzorci za klekljanje navdušuje članice njihovega društva tudi danes. Spoznali smo, da je idrijska čipka v njihovem okraju poznana in Idrija kot klekljarsko središče zelo cenjeno. Vodja klekljarske skupine Rosa Pellegrini in še osem njihovih članic je z zanimanjem opazovalo demonstracijo klekljanja naših članic. Zanimali so jih novejši vzorci in možnosti razvoja idrijske čipke v bodoče. Alenka Toplak in Anica Makuc sta z dobrim znanjem italijanščine poskrbeli, da je bilo sporazumevanje lažje. Gostiteljice so bile vesele priložnostnih darilc, zlasti manjših idrijskih čipk, in promocijskega materiala. Podarile smo jim tudi knjigo 20 let DKIČ, ki je poleg slovenskega pisana tudi v angleškem jeziku.

Celoten prispevek si lahko preberete v oktobrski izdaji Idrijskih novic ali na spodnji povezavi:

https://www.idrija.com/wp-content/uploads/2023/10/ABC-IN-10_21.pdf