Kamniti portali pripovedujejo zgodbe

Ste se med sprehodom po idrijskih ulicah že kdaj vprašali, iz katerega naravnega kamna so zgrajeni portali rudarskih hiš, odporni zidovi, stara stopnišča, veže ali idrijski padički ? Na Idrijskem so že od 17. stoletja pa vse do prve svetovne vojne uporabljali črni zgornjepermski apnenec, ki je danes ohranjen na več lokacijah, predvsem stopniščih in v obliki portalov.

Objavljeno: sreda, 1. oktober 2025 ob 11:48 | besedilo: spletno uredništvo | fotografije: Jani Peternelj, Rafael Bizjak, arhiv CUDHg Idrija

Med cenjenimi gradbenimi kamninami je tudi ladinijski konglomerat in še nekatere druge kamnine. O uporabi okrasnega in gradbenega kamna na Idrijskem je v torek, 30. septembra v sklopu programa Odsevi srebrnega časa v Idriji predaval prof. dr. Jože Čar, ki sodi med ugledne poznavalce geologije in rudnika.

V zanimivem predavanju se je osredotočil na kamnine, ki jih lahko tudi po več stoletjih od obdelave občudujemo v Idriji in okolici. Med te sodi črni permski apnenec, ki je pomemben gradbeni in okrasni kamen idrijskega območja. Odlikuje se po plastnatosti, primerni odpornosti na atmosferske vplive in enostavnosti obdelave. Danes so vsi nekdanji majhni kamnolomi, ki so bili opuščeni v začetku 20. stoletja, že poraščeni. Permski apnenec se da oblikovati v manjše bloke in različno velike plošče kar je omogočalo uporabo za tlakovanje pločnikov in stopnišč, izdelavo padičkov, portalov in okenskih okvirjev ter oblaganje zunanjih zidov hiš. To zanimivo kamnino s preseki polžev, alg in številnimi belimi kalcitnimi žilami še vedno lahko vidimo na nekaterih mestih v Idriji. Iz tega kamna sta sestavljena glavni vhod v Šelštev in osrednja fasada stavbe Švice, pa tudi kamniti portali hiš na Ahacijevem trgu. Deli stopnišč in kamniti portali so ohranjeni v cerkvi sv. Antona in sv. Trojice. Na idrijskem gradu pa je ohranjen kamniti tlak v notranjosti stopnišča.

Kot je poudaril prof. dr. Jože Čar med odlične gradbene kamnine in lepe okrasne kamnine sodi tudi ladinijski konglomerat. Barvit konglomerat je sestavljen iz zaobljenih prodnikov, zlepljenih s peskasto-glinasto vezivo. Prod so reke odlagale v obsežne kotline. V Idriji in okolici se ta kamen odlikuje po barvitih odtenkih rdeče, sive in rumene, kar mu daje tudi dekorativno vrednost. Konglomeratne kamenine najdemo na območje med Idrijo in Rovtami, v 10 km dolgem in 1 do 2,5 km širokem pasu, debelina konglomerata je na tem območju od 300 do 650 m.

V preteklosti so ga uporabljali v gradbene namene v Idriji in njeni okolici ter v rudniku. Veliki konglomeratni bloki so vgrajeni v nosilne stebre idrijskega gradu in v številne starejše rudniške stavbe kot so Kamšt, jašek Frančiške, Jožefov in Ferdinandov jašek.

V novejšem obdobju so začeli uporabljati konglomerat tudi v okrasne namene. V notranjosti objektov so ohranjeni nekateri zanimivi elementi iz konglomerata. Oruden konglomerat je del večne lučke v cerkvi sv. Trojice, krstilni kamen v cerkvi sv. Urha v Zavratcu, pred dvema letoma pa je bil izdelan krasen podstavek za kip Scopolija v Prirodoslovnem muzeju Slovenije.
Obe kamnini sta zaradi svojih lastnosti in estetske vrednosti pomemben del kulturne in arhitekturne dediščine Idrije in njene okolice. Kamen je del naše naravne in kulturne identitete, ki se postopno izgublja. Še vedno pa nam ohranjeni kamniti portali in stopnišča pripovedujejo zgodbe o ljudeh in njihovem življenju ter želji po lepoti in trajnosti njihovih hiš, pa tudi urejenosti njihove okolice.