Kaj bi rekel Scopoli danes?

Na razstavi je predstavljeno življenje in delo vsestranskega naravoslovca, ki je v Idriji deloval kot prvi rudniški zdravnik. Kljub številnim težavam je Scopoli z vsem znanjem pristopil k proučevanju zdravstvenih razmer rudarjev, vendar rudniška uprava njegovih predlogov ni upoštevala. Scopoli je tolažbo našel v naravoslovju. Preučeval in opisal je živosrebrove rude, živo srebro in kamnine v jami ter mineral epsomit, oziroma, kot so ga takrat imenovali vitriolu. Kmalu je opazil, da se je znašel sredi edinstvene narave. Petnajstletno obdobje, ki ga je preživel v Idriji, je bilo njegovo najbolj plodovito, saj je prav pri nas zasnoval svoja najpomembnejša dela.

Scopoli je imel zelo dobro naravoslovno znanje. Zelo dobro je poznal v znanosti že poznane rastline, živali in glive, da je lahko opazil vrste, ki so bile od teh drugačne. Ves svoj čas in denar je pravzaprav namenil znanosti, raziskovanju. Bil je prvi, ki je na slovenskem ozemlju znanstveno opisal in poimenoval glive, rastline in živali na način, ki še danes velja v znanosti. S tem je postavil trdne temelje vsem ostalim domačim naravoslovcem, ki so se po njegovih delih zgledovali. Bil je pravi slovenski Karel Linne, ki je vedenje o naravi Kranjske razširil po vsej Evropi. Scopoli je na Kranjskem postavil temelje znanosti, ki so se z njegovim zgledom prenesli tudi na domače naravoslovce. Zbiral je kranjska imena rastlin, gliv in živali ter tako postavil osnovo za slovenska imena teh organizmov v naših prvih slovarjih. Kako priznan naravoslovec je bil Scopoli, kažejo imena vrst, ki so mu jih namenili raziskovalcih iz različnih področij. Tako se po njem imenujejo rastline: Scopolijeva črnobina, Scopolijev repnjak in Scopolijev grint ter celo rod bunik (Scopolia). Prav tako pa tudi jamski hrošč Scopolijev brezokec, pajek Scopolijev mračnjak in hrošč Scopolijev poljski kozliček.

Na razstavi je na zanimiv način predstavljeno Scopolijevo raziskovanje narave, rudnika ter potovanja po Kranjskem. Poudarjen je pomen Scopolijevega dela, ki je s svojim znanjem in deli slovenskemu narodu zapustil neprecenljivo naravoslovno in humanistično dediščino.

Razstavo, ki je v Idriji je bila postavljena v sodelovanju s CUDHg,
Muzejskim društvom in Geoparkom si lahko ogledate
do 7. maja ob ponedeljkih med 17. in 19. uro in ob sredah med 15. in 17. uro.