Idrija, mesto bogate rudarske in kulturne dediščine, je v teh dneh gostila drugo udeleženko letošnjega programa Pisateljske rezidence, ki jo organizira Založba Bogataj. Gostja, Jerneja Ferlež, se že dve leti intenzivno posveča raziskovanju idrijskega obdobja življenja in dela znamenitega slovenskega fotografa Josipa Pelikana, enega najpomembnejših ustvarjalcev slovenske fotografske umetnosti 20. stoletja.
Objavljeno: torek, 4. november 2025 ob 7:51 | besedilo: spletno uredništvo | fotografije: arhiv ZB
Jerneja Ferlež, etnologinja in raziskovalka, je v okviru rezidence nadaljevala z zbiranjem gradiva, ki bo osnova za njeno prihajajočo monografijo o Pelikanu in Idriji. Njeno raziskovanje jo je vodilo po številnih muzejih, arhivih in zasebnih zbirkah, kjer je odkrivala nove podrobnosti o umetnikovem življenju in delu. Rezultati njenega dela razkrivajo marsikatero doslej neznano poglavje iz biografije fotografa, ki je s svojim ustvarjanjem pustil neizbrisen pečat v slovenski fotografski dediščini.
»Raziskovanje tako večplastne zgodovinske osebnosti, kot je fotografski mojster Josip Pelikan, njegovega dela in odnosa do njegove dediščine se v resnici nikoli ne konča. Tudi ko avtor odda gradivo založbi, se še vedno odpirajo nove pripovedi in razkrivajo nova zgodovinska dejstva,« je na pogovornem večeru v mestni dnevni sobi Pr’ Golitu v Idriji povedala Jerneja Ferlež.
Pelikanovi idrijski začetki
Josip Pelikan, ki ga danes v Celju poznajo kot izjemnega fotografa, ima korenine prav v Idriji. Tu je preživel svojo mladost in se izučil fotografskega poklica, še preden se je po priključitvi Idrije Italiji po prvi svetovni vojni od tu izselil. Poklicno pot je nadaljeval v Celju, kjer je ustvaril bogat opus in si pridobil sloves fotografa, ki je znal s svetlobo ustvarjati čudeže.
Mesto Celje je na svojega fotografa izjemno ponosno. Njegov fotografski atelje in stanovanjsko hišo so preuredili v muzej, danes znan kot Fotohiša Pelikan, ki je bila večkrat nagrajena za svoj muzejski koncept in skrbno ohranjanje dediščine.
Jerneja Ferlež je v svojem raziskovanju posebej izpostavila, da je bilo o Pelikanovih idrijskih letih doslej znanega zelo malo, a ravno ta del njegove biografije razkriva temelje, na katerih se je gradila njegova kasnejša ustvarjalna pot. »Številni Idrijčani doma hranijo njegove fotografije, ki izstopajo po natančno premišljenih postavitvah portretirancev in mojstrski uporabi svetlobe,« je poudarila raziskovalka.
Topel sprejem in sodelovanje z lokalnimi ustanovami
V času svojih raziskav je Jerneja Ferlež obiskala tudi Mestni muzej Idrija in idrijsko enoto Zgodovinskega arhiva Ljubljana, kjer je naletela na izjemno strokovno podporo in prijazen sprejem. Ob tej priložnosti je izpostavila, da sta obe ustanovi ključni za razumevanje širšega konteksta, v katerem je Pelikan odraščal in se razvijal v fotografa.
»V Idriji sem naletela na odlične strokovnjake in izjemno odprte sogovornike, ki razumejo pomen kulturne dediščine. Brez njihove pomoči bi bilo moje raziskovanje bistveno manj učinkovito,« je poudarila Jerneja Ferlež.
Pogovorni večer, ki ga je pripravila Založba Bogataj, je bil eden od vrhuncev letošnjega programa pisateljske rezidence. Dogodek je privabil obiskovalce, ki so z zanimanjem prisluhnili raziskovalkinim pripovedim o Pelikanovem življenju in delu, pa tudi o izzivih pisanja znanstveno-dokumentarne monografije.
Ustvarjalno leto Založbe Bogataj
Založnik Damijan Bogataj je ob tem napovedal še nekaj prihajajočih knjižnih dogodkov. V torek, 4. novembra ob 18. uri, bo v Mestni knjižnici in čitalnici Idrija potekala predstavitev knjige Marije Kacin Primorska šola na prepihu, ki prinaša zgodbo o zamejskem šolstvu v nemirnih časih 20. stoletja. Že ta četrtek pa bo v Novi Gorici v okviru Evropske prestolnice kulture predstavitev knjige Nogomet po Pasoliniju, ki jo je založba izdala kot del širšega literarnega projekta.
Na prvo predstavitev med bralce pa čaka tudi novo delo Natalije Šimunovič Ledene rože iz Strmca, izjemna pripoved o družini Hladnik iz vasi Strmec nad Črnim Vrhom, ki odstira zgodbo o vztrajnosti, ljubezni in preživetju v težkih razmerah.
Pisateljska rezidenca nadaljuje z Miklavžem Komeljem
Po Jerneji Ferlež bo v okviru rezidence v Idriji gostoval še tretji in zadnji letošnji pisatelj – Miklavž Komelj, eden najprepoznavnejših slovenskih pesnikov in prevajalcev. V času bivanja v Idriji bo pripravljal prevode pesmi Piera Paola Pasolinija iz furlanščine v slovenščino, kar bo pomemben prispevek k slovenski književni in prevajalski zakladnici.
Projekt Pisateljska rezidenca v Idriji se je uveljavil kot pomemben center ustvarjalnega povezovanja literature, zgodovine in kulturne dediščine. Gostovanje Jerneje Ferlež je s svojim raziskovalnim značajem ponovno dokazalo, da Idrija ni le mesto rudarjev in čipkaric, ampak tudi prostor, kjer se rojevajo in ohranjajo zgodbe, ki bogatijo slovenski kulturni prostor.
Obiskovalcev skupaj : 1283132
Prikazov skupaj : 3814909
Trenutno : 21
