Mestna knjižnica in čitalnica Idrija je v sredo, 16. septembra, začela jesenski cikel srečevanj z avtorji. Prvi gost letošnje sezone je bil pisatelj, literarni kritik in dolgoletni urednik Cankarjeve založbe Aljoša Harlamov, ki je v pogovoru z Milanko Trušnovec predstavil svoj nedavno izdani roman Dohtar in Povodni mož.
Objavljeno: četrtek, 17. september 2026, ob 9:05 | besedilo in fotografije: Damijan Bogataj
Roman, ki združuje zgodovinsko pripoved in kriminalko, bralca popelje v čas Franceta Prešerna. Toda tokrat pesnik slovenske romantike nastopa v precej nenavadni vlogi – znajde se namreč med osumljenci za umor ženske. Harlamov je zgodovinska dejstva povezal z domišljijo, kriminalno zgodbo pa začinil tudi z obilico humorja. Pogovor v Galeriji Magazin je pripravila in vodila Milanka Trušnovec, ki se je pred srečanjem temeljito poglobila v strukturo romana in njegove številne plasti. S premišljenimi vprašanji je avtorja spodbudila tudi k razkrivanju ozadja nastanka knjige.
Prve zamisli za zgodovinsko kriminalko je Aljoša Harlamov zapisal že pred približno desetimi leti. Takrat je uspešno zagovarjal doktorat in kmalu zatem dobil službo urednika na Cankarjevi založbi. Pisateljska zamisel je za nekaj časa ostala ob strani. K odločitvi, da kriminalke ne bo napisal, je pripomoglo tudi dejstvo, da je nekaj mesecev pozneje Tadej Golob objavil roman Jezero, ki je močno zaznamoval razvoj slovenskega kriminalnega romana.
V desetletju, ki je sledilo, se je področje pisanja kriminalnih romanov precej spremenilo. Žanr je dobil številne nove bralce, pojavili so se novi avtorji, nekateri med njimi pa so se v pisanju kriminalk zelo uspešno uveljavili. Prav razvoj žanra je Harlamovu po lastnih besedah omogočil, da je na svojo staro zamisel pogledal z drugačnimi očmi. Ko je pred približno letom založbi pomahal v slovo, se je znašel pred novim obdobjem ustvarjalne svobode. Takrat je znova oživela tudi zamisel o zgodovinski kriminalki s Prešernom v osrednji vlogi. Tokrat jo je uresničil.
Delo je zastavil zelo temeljito. Pred pisanjem je preučil številne knjige in vire o Prešernovem življenju, njegovem delu ter času, v katerem je živel. Zgodovinsko ozadje romana je zato skrbno izdelano, vendar Harlamov ni želel napisati klasične zgodovinske pripovedi. Resnična dejstva iz Prešernovega življenja je prepletel z izmišljenimi dogodki, kriminalno zgodbo pa nadgradil z na trenutke skoraj obešenjaškim humorjem. Prav preplet resničnega in izmišljenega je ena od posebnosti romana. Harlamov pri tem zelo spretno uporablja zgodovinska dejstva in značilnosti časa, v katerega je postavil zgodbo. Bralec se lahko zato ob koncu romana znajde v zanimivi dilemi: kaj se je v resnici zgodilo in kaj je plod pisateljeve domišljije?
Odgovor je seveda znan avtorju, bralcu pa ostane predvsem užitek v zgodbi. Harlamov je pokazal, da je mogoče tudi dobro poznano zgodovinsko osebnost, kakršna je France Prešeren, predstaviti na povsem drugačen način. Namesto nekoliko oddaljenega literarnega velikana dobimo človeka iz mesa in krvi, umeščenega v nenavadno kriminalno zgodbo.
Pogovor pa ni ostal zgolj pri romanu. Harlamov je z obiskovalci odkrito spregovoril tudi o položaju pisatelja in o tem, kako težko je v Sloveniji živeti samo od literature. Čeprav je pričakoval, da bi lahko s honorarjem in avtorskimi tantiemami zagotovil sredstva za obdobje, ko bi se posvetil pisanju naslednjega romana, se ta pričakovanja niso uresničila.
Pisanje je tako še vedno pomemben del njegovega življenja, vendar ne more biti njegov edini vir preživetja. Kot je povedal, počne poleg pisanja še »sto in eno drugo stvar«. Upanje na lastniško stanovanje pa je že zdavnaj opustil.
Prav ta neposrednost je bila ena od značilnosti večera. Harlamov je brez olepševanja govoril tako o literarnem svetu kot o svojem delu, življenju urednika in položaju avtorjev. Ob tem je z zgodbami in zanimivostmi iz sveta založništva ter izkušenj urednikov in pisateljev pritegnil tudi tiste obiskovalce, ki romana še niso prebrali.
Čeprav je bila udeležba v Galeriji Magazin tokrat številčno skromna, je bil pogovor vsebinsko bogat. Prvo jesensko srečanje z avtorjem je tako ponudilo več kot zgolj predstavitev nove knjige. Dohtar in Povodni mož je bil izhodišče za pogovor o Prešernu, zgodovini, kriminalnem žanru, literaturi, založništvu in nenazadnje tudi o tem, kako danes živi slovenski pisatelj.
