Kot v februarski izdaji poročajo Idrijske novice je Jakob Kavčič eden najmlajših poštarjev v Idriji. Vsak dan se vozi na delo iz Črnega Vrha nad Idrijo, saj ima poštna poslovalnica v Idriji vlogo centralne postojanke iz katere se vsak dan na teren odpravljajo poštarji tudi do najbolj oddaljenih zaselkov cele občine. Časi, ko je bila pošta tudi v Črnem Vrhu, Godoviču, Spodnji Idriji in še marsikje, so se nepreklicno poslovili.
Objavljeno: sreda, 26 februar 2025 ob 7:14 | besedilo: spletno uredništvo | foto: arhiv IN, osebni arhiv Jakoba Kavčiča
Z leti pa se ni spremenil le model upravljanja ampak so se spremenile tudi navade občanov. Še pred desetletji so poštarji prinašali razglednice s pozdravi iz daljnih dežel, pa pisma in sporočila na dopisnicah. Vsega naštetega je zadnja leta silno malo. Ljudje namesto pisanja pisem hitreje in ceneje preko elektronske pošte komunicirajo s prijatelji in sorodniki, podjetja pa tudi račune in druge dokumente pošiljajo po elektronskih poteh.
Jakob Kavčič se je s poštnim poklicem srečal že pred leti, ko je začel delati na pošti kot študent preko servisa. Delo je bilo zanimivo, dinamično in vedno je bil sredi ljudi. To mu zaradi odprtega karakterja tudi zelo odgovarja. Kljub temu pa priznava, da je delo poštarja lahko tudi naporno. Včasih mora biti na delovnem mestu že ob 5. uri zjutraj, ko v Idrijo pripeljejo tovornjaki pošto in paketi, drugič je zadolžen za raznos pošiljk po zelo oddaljenih vaseh in zaselkih. V zimskih mesecih, ko je dan najkrajši se je celo zgodilo, da je na delo odšel in se vrnil domov v temi.
Včasih je veljalo, da so hišni psi sovražniki poštarjev. Jakob Kavčič pravi, da sedaj temu ni več tako. Ker ima tudi sam doma kosmatinca se ob obiskih hiš vedno razveseli štirinožnih prijateljev in oni njega. »Samo enkrat sem srečal psa, ki je imel zelo zahteven karakter in mi je kar resno pokazal zobe. K sreči hujših posledic ni bilo,« pove Jakob Kavčič in doda, da je ogromna večina štirinožnih prijateljev veselih, ko pride poštar do hiše.
V zadnjem obdobju je najpogosteje razporejen v dostavo paketov. Občani veliko stvari kupijo preko interneta in ko prispejo pošiljke v Slovenijo jih pošta prevzame in dostavi. Navade, da je poštar obdarjen ob prihodu s kavo ali sokom skoraj ni več. Ohranjajo jo le še upokojenci, ki so ob dopoldnevih doma, mnogi prejemniki pošiljk pa so dopoldne v službi. Včasih so poštarji po terenu hodili peš ali s kolesom, danes se vozijo s sodobnimi mopedi, pakete pa razvažajo s z električnimi in dizelskimi kangooji in kombiji. Brez teh vozil bi bili praktično nemočni v situaciji, ko morajo naslovniku dostaviti na primer pralni stroj ali pa velik hladilnik.
V prostem času pa se Jakob Kavčič posveča predvsem glasbi. Dober temelj je dobil v šestih letih obiskovanja pouka klasične kitare v glasbeni šoli. Sedaj poje v Moškem pevskem zboru Pobje, hodi na ure solopetja v glasbeno šolo in igra bas kitaro v pop-punk skupini. Je tudi avtor več skladb, ki jih kolegi v skupini zelo radi izvajajo. V prihodnje si želi razširiti znanje na področju bluesa in če bodo res v glasbeni šoli odprli jazz oddelek se bo zagotovo pozanimal, če mu bodo tam odprta vrata.
Sicer pa se s kolegi veseli skorajšnjega končanja del na vaškem trgu v Črnem Vrhu, saj bodo za veliko noč tam spet organizirali veliko veselico. Lani se jo je udeležilo več kot 300 ljudi in to je organizatorje opogumilo, da projekt izpeljejo tudi letos.
Jakob Kavčič sogovornika navduši z odprtostjo in zgovornostjo. V tem pogledu nadaljuje tradicijo stricev Julija in Romana Kavčiča, ki ju je kot poštarja poznala cela planota. Biti z ljudmi in jim ob dostavi pošte pričarati trenutek veselja in dobre volje pa je tudi Jakobovo poslanstvo, ki delo poštarja opravlja z veseljem in optimizmom.
Obiskovalcev skupaj : 145825
Prikazov skupaj : 438180
Trenutno : 43
