V sredo, 19. marca je v dvorani muzeja v Žireh potekal prav poseben dogodek. Domači kulturni delavci so v goste povabili Lidijo Kleindienst, avtorico knjige Bam knapa vzela, bam zmeraj vesela. Tako kot običajno je tudi ta obisk kulturnikov iz Idrije med Žirovci naletel na veliko zanimanje.
Objavljeno: petek, 21. marec 2025 ob 12:32 | besedilo: spletno uredništvo | foto: arhiv ZB
Kljub temu, da Idrijo in Žiri geografsko loči le Ledinska planota, kraja na področju jezikoslovja in slovstvene kulture nimata prav veliko skupnega. Žirovsko narečje se po melodiji in koreninah bolj približuje govoru Gorenjske, idrijski govor pa se je v stoletjih izoblikoval v samostojno in s sosednjimi govori le težko primerljivo celoto. Seveda pa razlike med obema niso tolikšne, da se govorici iz Žirov in Idrije med seboj ne bi razumeli.
Idrija je že s prvo izdajo knjige Bam knapa vzela, bam zmeraj vesela že leta 1995 dobila zakroženo delo, ki je prav poseben dokument časa. Če bi ga zasnovali danes, bi bil zagotovo drugačen, saj tudi za narečne jezike velja, da so živi in da se z leti spreminjajo. Nekatere prvine se opuščajo, govorci pa sledeč sodobnemu času v narečni govor vpeljujejo nove. Lidija Kleindienst je tako z objavo knjige naredila močan in v strokovnem pogledu izjemen jezikovni temelj, ki v številnih pogledih priča o izvirnosti in bogastvu idrijskega narečnega govora.
Založba Bogataj, ki je lani izdala drugo dopolnjeno izdajo v dveh različicah pa je poskrbela, da lahko današnji bralci besedila iz knjige lahko preko QR kod in posnetkov na YouTube kanalu tudi slišijo. Besedila, ki bi jih sicer bralci zaradi zapisal s številnimi znamenji težje prebrali, sedaj zvočno zaživijo v interpretaciji odličnih interpretov. Kot je v Žireh na predstavitvi knjige poudarila Lidija Kleindienst, je bilo tonsko snemanje teh besedil zahtevno in je od vseh bralcev terjalo veliko potrpljenja in zbranosti.
Knjiga Bam knapa vzela, bam zmeraj vesela je del zbirke Glasovi, ki jo že desetletja ureja Marija Stanonik. Ta v velikem delu prinaša gradivo iz podeželskega okolja. Knjiga o idrijskem narečnem govoru pa je bila že ob prvem natisu leta 1995 prva, ki je bralcem prinesla narečni govor urbanega in industrijskega okolja. V tem pogledu je Lidija Kleindienst na nacionalni ravni orala ledino in to ji danes priznavajo tudi številni poznavalci slavistične stroke.
Na predstavitvi v Žireh so izpostavili tudi premišljeno zasnovo knjige, ki prinaša zgodbe z vseh področij življenja v Idriji. Bralci se potopijo v svet rudarjev, spoznavajo življenje članov godbe na pihala, sledijo knapovskim družinam pri vsakodnevnih opravilih, spoznavajo mestne posebneže, berejo dogodivščine, ki so povezane z vojaščino in še marsikaj. Skozi šaljive pripovedi si bralec hitro oblikuje podobo o življenju v mestu, ki ga je 500 let uokvirjal Rudnik živega srebra Idrija. Knjigo odlično dopolnjuje tudi likovna oprema. Zanjo je že ob prvem natisu poskrbel slikar Jurij Pfeifer. Narisal je vrsto odličnih črno-belih ilustracij in barvno opremo naslovnice.
Ilustracije iz te knjige so bile opažene tudi med kuratorji Moderne galerije, ki so že pred leti eno od tematskih razstav posvetili samo ilustracijam Jurija Pfeiferja. Založba Bogataj je ob natisu druge dopolnjene izdaje ob izdaji v običajnem knjižnem formatu poskrbela še za natis knjige v mehki vezavi v zmanjšanem, žepnem formatu. Format tega je določil arhitekt Cveto Koder, ki je pri izračunu pravih dimenzij sledil idrijski klaftri – stoletja edini pravi dolžinski meri v Idriji. To rudarsko mesto je imelo namreč izviren in samosvoj sistem merjenja dolžin, ki je bil v uporabi vse do leta 1875. Kljub temu, da je v tistem obdobju na območju Avstrije veljala avstrijska cola oziroma dunajski palec, so Idrijčani v praksi uporabljali le idrijsko klaftro.
Mehko vezana knjiga Lidije Kleindienst je sedaj natisnjena v formatu 13,04 x 13,04 milimetra kar znaša natanko 1/10 od 4/6 idrijske klaftre. »Ohranimo zgodovinski spomin na idrijsko klaftro in bodimo ponosni na to našo posebnost, ki priča o odličnosti, urejenosti in moči nekdanjega rudnika živega srebra in mesta!« je v spremnem besedilu v mehki izdaji knjige zapisal arhitekt Cveto Koder. Po predstavitvi knjige so avtorici Lidiji Kleindienst številni Žirovci čestitali, avtorica pa se jim je zahvalila z ročno napisanimi posvetili v njihov izvod knjige.
Obiskovalcev skupaj : 387712
Prikazov skupaj : 1305833
Trenutno : 41
