Idrijske čipke za papeža

Likovna zasnova in papirci za klekljanje so avtorsko delo Petre Marinko Rus iz Spodnje Idrije. Šivanje plašča so zaupali krojaču Mateju Peljhanu, za ušivanje čipk pa sta poskrbeli šivilji Nuška Likar in Bojana Leskovec. Čipke za plašč so sklekljale Martina Lapanja, Marica Kosmač, Marija Tratnik, Marjeta Adam, Silva Makuc in Valerija Krivec.

Zgodba o mašnem plašču za papeža se je začela sredi poletja, ko sta Martina Lapanja in njen sin Blaž, škofijski tajnik v Kopru, prišla na zamisel, da bi slovenski škofje ob obisku papežu podarili izdelek iz idrijske čipke. Ob odličnih izkušnjah pri nedavni izdelavi 60 mašnih plaščev ob 1500-letnici prihoda škofa Nazarija v Koper se je ideja o mašnem plašču z idrijsko čipko za papeža ponudila skoraj sama od sebe. Koordinacijo projekta sta prevzela Martina Lapanja iz Idrijskih Krnic in njen sin Blaž, ki je vključen tudi v pripravo obiska slovenskih škofov v Vatikanu.

Petra Marinko Rus je narisala vse vzorce in papirce, temu pa je sledilo zahtevno klekljanje. Večino tega dela je opravila Martina Lapanja, ki je – kot je povedala na predstavitvi v Spodnji Idriji – morala za izdelavo čipk uporabiti posebej veliko bulo, težko kar devet kilogramov, saj je bila celotna sprednja stran plašča sklekljana v enem kosu. Večina čipke je bila sklekljana s sedmimi pari, uporabljen pa je bil sukanec, nekoliko tanjši od običajnega. Vzorec čipke je na videz preprost, v resnici pa skriva vrsto tehničnih in klekljarskih izzivov, ki so jim kos le zelo izkušene klekljarice.

O šivanju plašča je na predstavitvi spregovoril tudi krojač Matej Peljhan, ki je v izdelavo vložil vse svoje bogato znanje in zavzetost. »To je moje življenjsko delo in ponosen sem, da sem bil del te ekipe,« je povedal krojač, znan po svojih vrhunskih izdelkih. Sodelujoči so se morali spopasti tudi s problemom krčenja tako velike čipke. Ker se je ta v prvem poskusu preveč skrčila, so morali del izdelave celo ponoviti.